Ta odločitev je bila njegova velika napaka. V nekaj letih je Peter Veliki osvojil švedsko Ingermanlandijo in tam leta 1703 ustanovil Sankt Peterburg. S tem je sovražniku pokazal, da se Rusija ne bo umaknila z obale Baltika.
Švedi so hitro spoznali, da Sankt Peterburg ogroža njihovo vladavino na obali Finskega zaliva. Leta 1704 so njihove enote napadle mesto s kopnega in morja, vendar je vrhovni poveljnik Robert (Roman) Bruce, ki je skrbel za obrambo, napad odbil.
Leta 1705 je sovražnik izvedel resnejši napad. Enote generala Georga Maidla so zasedle Kameni otok, od koder je bilo do Petropavlovske trdnjave, zgodovinskega jedra mesta, le par korakov. Vendar jim ni uspelo napredovati naprej.
Tri leta pozneje je Sankt Peterburg neuspešno napadla 12-tisočglava vojska generala Georga Lybeckerja. Ruska vojska Fjodorja Apraksina je 9. septembra v bitki ob Nevi premagala sovražnika na obrobju mesta.
Kmalu po porazu Karla XII. pri Poltavi 8. julija 1709 je Rusija začela osvajati baltske države in Finsko. Švedi niso bili več zainteresirani za osvojitev Sankt Peterburga, kamor je Peter Veliki leta 1712 preselil glavno mesto svoje države.
Mesto je bilo v švedskih vojaških načrtih tudi med vojnama v letih 1741-1743 in 1788-1790. Vendar pa se mu sovražniki niso mogli niti približati - dobro branjena prestolnica Ruskega imperija je bila popolnoma nedosegljiva.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
