Sedem večnih ruskih dilem

Večne dileme, ki jih slišimo ob "čik pavzi" ali med razpravami v parlamentu.

Večne dileme, ki jih slišimo ob "čik pavzi" ali med razpravami v parlamentu.

Legion Media
Kot velja pri vseh narodih, tudi Ruse mučijo neka vprašanja, ki so specifična samo zanje. Zdijo se enostavna, a jih ni uspela rešiti niti ena generacija. Postavljajo se na vseh mogočih nivojih, od neobveznega čveka na »čik pavzi« do razprav v parlamentu. Za vas smo izbrali nekaj najpomembnejših dilem iz življenja Rusov.

1. Če bi morali namesto Moskve izbrati novo prestolnico, katera bi to bila?

V zadnjih letih se je veliko govorilo o tem, da bi moralo biti za prestolnico razglašeno kakšno drugo mesto namesto Moskve. Od časov Stare Rusije do danes se je prestolnica zamenjala osemkrat, a je zadnje časa ta ideja očitno bolj aktualna kot kadarkoli.

Pobudniki navajajo različne argumente. Nekateri govorijo o premagovanju korupcije, drugi o potrebi, da je prestolnica v centru države, torej v Sibiriji, kar naj bi vsem bolj odgovarjalo. Obstajajo tudi nekateri zelo izvirni argumenti, kot je tale: Za prestolnice nismo izbrali Novosibirska (2.100 km od Moskve), zato so investicije odšle v Kitajsko namesto v Rusijo. Zadnjič so o tem vprašanju razpravljali avgusta 2017, a je župan Moskve hitro zavrnil to idejo in opozoril na več milijard rubljev stroškov. Takrat so pobudniki potihnili, a ne za dolgo.

2. Mar ljudje res potrebujejo toliko praznikov?

Državljani Rusije imajo od 1. januarja »novoletne praznike«, ki trajajo 9-10 dni, ko praktično nihče v državi ne dela. Uradno je sicer tako, a roko na srce, že sredi decembra nihče več ne razmišlja o običajnih poslih. Šele ko se Rusi naveličajo prazničnih ljudi in postanejo že alergični na novoletni program, se začnejo zavedati, da pogrešajo službo. A vendar, kakor pridejo v službo, se zavedo, da je bila to samo lažna »nostalgija« in že hrepeneč čakajo na naslednji konec tedna.

Zaposleni Rusi imajo v povprečju 118 nedelovnih dni na leto (brez upoštevanja letnih dopustov), kar je svojevrstni svetovni rekord. Nekateri trdijo, da tako pogosta večdnevna razpuščenost »negativno vpliva na zdravje državljanov«, saj da ljudje, ki zaslužijo manj, samo sedijo doma in pijejo. Spet drugi pravijo, da ni treba zmanjšati število dela prostih dni, saj bo drugače država obsojena na preveliko utrujenost in izčrpanost. Tako prvo kot drugo razmišljanje imata veliko pristašev, zato se pri tem vprašanju nič ne spremeni.

3. Ali je sramota biti reven?

Država, v kateri je svete besede »kdor ne dela, naj ne jé« svojčas vzel za svoje tudi Vladimir Iljič Lenin, vseeno v veliki meri podpira nedelo (glej zgornje vprašanje). V genih Rusov naj bi bila »oblomovščina« (izraz po romanu Oblomov Ivana Gončarova), ki bi jo lahko opisali takole: »Lepo je, da želite narediti nekaj dobrega zase in za družbo, toda kdaj pa nameravate uživati v življenju?« Lažje je razmišljati o usodi človeštva na mehkem kavču.

Po drugi strani v Rusiji menijo, da je sramotno kazati svojo revščino. Mlade Moskovčanke so pripravljene stradati, da bi zbrale denar za Fendijevo torbico, pri sosedih in privlačnih mladeničih pa se trudijo pustiti vtis premožnih oseb. Znamke cenijo celo v provinci. Nenapisano pravilo se glasi: »Tudi, če si siromak, skrivaj to, kolikor moreš, če ne gre, pa krivi nekoga drugega.« Javnomnenjske raziskave kažejo, da je med ljudstvom razširjeno mnenje, da je v življenju vse odvisno od dobrih vez, srečnih okoliščin in drugih dejavnikov, ne pa od lastne pobude in dejanj.

4. Ali lahko človek postane bogat in premožen?

Najprej lahko na to vprašanje odgovorijo z drugim vprašanjem: »Kako bogat in kako pošten?« Ljudje v Rusiji verjamejo horoskopom iz tiska in z enako vnemo verjamejo, da človek ne more pošteno obogateti, pač pa samo s prevaro in krajo. Od privatizacije je minilo že 26 let (takrat so velika državna podjetja čez noč postala zasebna, v državi pa se je pojavil cel razred bogatašev), ljudje pa še vedno v glavnem prezirajo bogate ljudi. Tudi če ste zelo sposoben podjetnik z izvrstno izobrazbo, morate ljudem okoli vas dokazati, da ste pošteni, toda »čisti« papirji in računi niso dovolj – temu nihče ne bo verjel.

5. So boljše soljene ali marinirane kumarice?

V ruski zavesti lahko kuhinjsko vprašanje preraste v metafizično dilemo. Takšno je denimo vprašanje, ali morajo biti kumarice soljene ali marinirane. Ne more vsak pojasniti tisto razliko med enimi in drugimi (ali imajo ustrezen okus ali ne, ali imajo pravo mero marinade in soli), vendar lahko vsi zbijajo šale kot v tem vicu: »Imate vi v Nemčiji soljene kumarice?« »Ne, samo marinirane.« »Zato pa ste izgubili vojno.« Seveda jih lahko jedo kar naprej, skozi vse letne čase.

6. So nekateri ljudje res več vredni od drugih?

To se je spraševal najbolj znani ruski kriminalec Rodion Raskolnikov v romanu Zločin in kazen Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ob objavi leta 1866 je to vprašanje postalo aktualno po vsej državi. Ko je Raskolnikov poskušal upravičiti svoj dvojni umor, je vse ljudi delil na manjvredne uši in večvredne ljudi. »Višja« vrsta, kamor je štel sebe in Napoleona, naj bi bili nadarjeni in lahko po lastnem videnju razpolagajo z življenju »nižjih« ljudi. Danes to ni več samo vprašanje filozofov, saj se pojavi tudi v »spopadih« z močnimi podjetji, s šefom ali nepridipravi pod oknom, ki vam ne dajo spati.

7. Pena za britje ali nogavice?

23. februarja so v Rusiji obeležili dan braniteljev domovine, ki mu neuradno pravijo tudi dan moških, kot nasprotje dnevu žena 8. marca. Že davno se je ustalila tradicija, da Rusinje svojim moškim na ta dan podarijo nogavice ali peno za britje. Dilema je samo, ali naj kupi »praznično enobarvne« ali »vsakodnevne«, enake ali črno matirane, da ne bodo pomešane nogavice, ali pa raje eno peno za britje z oznako FOR MEN. Srečneži dobijo celo oboje v kompletu. Zato moški raje teh stvari niti ne kupijo in čakajo do praznika na običajno darilo.

Preberite tudi:

6 posebnih ruskih navad, ki zmedejo tujce

Ali je življenje v Moskvi res tako drago?

“Če je lahko Putin pri 60 letih prvič stopil na drsalke, potem lahko tudi jaz”

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.