Takšen način postrežbe čaja na vlakih običajno fascinira tuje turiste. Čaj vam namreč postrežejo v steklenem kozarcu s kovinskim držalom. Ta steklo varuje kozarec pred razbitjem in vaše roke pred opeklinami. Prva takšna držala so se pojavila že pred letom 1917, še posebej pa so postali priljubljena v sovjetskem obdobju.
Izurjeni rokodelci so na držala vgravirali mnoge simbole, obstajale so tudi posebne izdaje v čast rojstnemu dnevu Vladimirja Lenina, sovjetskim mestom in kongresom komunistične partije.
Danes na takšnih držalih najdete vgravirano ime vlaka ali logotip ruskih železnic, mestne simbole, podobe znanih mest in celo logotipe podjetij, saj so nekoč te predmete podarjali kot poslovno darilo.
Leta 1939 je slaščičarska tovarna Krupskaja v Leningradu (danes Sankt Peterburg) začela izdelovati čokoladne bombone, polnjene z lešniki. Imenovali so se Miška na severe (sln. Medvedek na severu). Celo med obleganjem Leningrada je tovarna zgolj zamenjala nekaj sestavin, nikoli pa ni zaustavila proizvodnje.
Slovito sliko belega medveda na ovitku je ustvarila umetnica Tatjana Lukjanova, uporabljali pa so jo vse do leta 2010. Nato so razkrili novo podobo medveda, ki pa mnogim Rusom ni bila všeč, zato danes te bombone ovijajo v stare in nove ovitke, da lahko kupci izbirajo sami.
Po legendi naj bi ta parfum prvič ustvarili za carico Marijo Fjodorovno, mamo Nikolaja II. V sovjetskem obdobju je Krasnaja Moskva postala zelo iskan parfum, ki so ga uporabljali le ob posebnih priložnostih.
Ženske so to močno cvetlično dišavo opisovale kot elegantno. Mnogi pravijo, da ima še vedno bogat in odličen vonj, danes pa je dostopna vsem ženskam. V povprečju Krasnaja Moskva stane okoli 500 rubljev (7€).
Za mnoge mlade ženske je vonj preveč starinski in oster, nekatere pa dišavo vseeno kupujejo zaradi radovednosti ali nostalgije.
ZSSR je bila edina država na svetu, ki je zgradila floto jedrskih ledolomilcev. Prva takšna ladja, Lenin, je bila splovljena konec 50. letih in je bila prva civilna ladja na jedrski pogon v zgodovini. Ladja Lenin je bila narejena za arktične odprave in je v svoji 30-letni plovbi prevozila več kot 82.000 navtičnih milj.
Drugi znani ledolomilci so ZSSR, Rusija, Sibirija, Jamal in 50 let zmage. Slednji je bil dolgo časa največji ledolomilec na svetu in še vedno pluje po Arktiki. Ključna naloga te ladje je usmerjanje komercialnih konvojev ali križark. Gostje na tej ladji imajo dostop do restavracije, bazena, savne in celo knjižnice. Pustolovščina vas bo kar drago stala in sicer 24.000 dolarjev na osebo.
Večina sovjetskih ledolomilcev je že dočakala svoj konec, pred nekaj leti pa je ruska vlada začela vlagati v nove:
Arktika in Sibirija: Največja in najmočnejša ledolomilca na svetu
Sovjetsko peneče vino je nastalo z namenom, da bi kvaliteten alkohol postal dostopen povprečnemu sovjetskemu državljanu. Tradicionalen način proizvajanja penečega vina skozi dolgo fermentacijo v steklenici je bil predrag, zato je ZSSR ustvarila svojo metodo fermentacije v posebnih sodih. To je proizvodnjo precej pospešilo, obenem pa zmanjšalo stroške. Sovjetsko peneče vino je postalo precej priljubljeno in obvezna oprema za novoletna praznovanja, poroke in druge posebne priložnosti.
Kljub razpadu ZSSR je lokalno narejeno pečene vino ohranilo svoj potencial v Rusiji in ga sedaj celo izvažajo. Uradno ime pijače se glasi Sovjetskoje šampanskoje (sln. Sovjetski šampanjec), za izvoz pa so ga poimenovali Sovjetsko peneče vino. Rusija se je več let prepirala s Francijo glede besede "šampanjec" v cirilici, vendar dogovora še niso dosegli.
Rusko besedo za mrežasto vrečko, avoska, bi lahko dobesedno prevedli kot "mogoče-vrečka". Beseda avos namreč pomeni najmanjše upanje na srečo in v ZSSR, kjer je vladalo pomanjkanje mnogih dobrin, je bilo to ime povsem smiselno. Vrečka izgleda kot mreža in vse, kar je notri, je vidno tudi drugim.
V 90. letih so postale priljubljene plastične vrečke in avoske so izgubile svoj pomen, še vedno pa jih lahko vidite na ulicah. Priznati je treba, da so zelo okolju prijazne in so bile v tem smislu precej pred svojim časom.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
