Pjotr Badmajev (1851-1920) je izhajal iz družine burjatskega porekla. Rojen je bil v Irkutsku (5300 vzhodno od Moskve. Proslavil se je kot doktor tibetanske medicine. Gojil je rastline in zelišča na svojem vrtu, njegove metode pa so bile tako učinkovite, da je na koncu postal osebni zdravnik carja Aleksandra III. in njegovega sina Nikolaja II.
Badmajev je veliko naredil za burjatske prebivalce - doprinesel je k izboljšanju izobrazbe, ustanovil dnevni časopis in podjetje za izkopavanje zlata v Bajkalski regiji. Njegova raziskovanja tibetanske medicine so bila priznana šele po njegovi smrti, ko je leta 1991 Ruska akademija znanosti objavila knjigo o njegovem delu.
Viktor Coj (1962-1990) je bil rojen v Rusiji kot Korejec in zato nihče ni pričakoval, da bo postal glas ene cele generacije. Svojčas ni bil niti najlepši niti najbolj nadarjen glasbenik v Peterburgu, vendar so njegove pesmi postale legendarne. Njegova besedila so precej enostavna, uporabljal je običajne ruske besede za posredovanje močnih sporočil, ki so se lahko nanašala na vsakogar.
Leta 1955 se je rodil v ruski Republiki Tuvi. Sprva je delal v gradbenem sektorju, nato pa je leta 1991 postal vodja vladnega komiteja za izredne situacije in samoobrambo. Med letoma 1994 in 2012 je bil minister za izredne situacije, nato pa je prevzel funkcijo ministra za obrambo.
Šojgu je zvezni minister z najdaljšim stažem. Po anketah je bil nekajkrat razglašen za najbolj zanesljivega ministra v vladi. Šojgu je pravoslavni kristjan, pomaga pa tudi budistom v Rusiji, saj je budizem precej razširjen v njegovi rodni regiji.
V Rusiji je precej neznan. Precej bolj znana je skupina Mašina vremeni ("Časovni stroj"), ena od najbolj priljubljenih ruskih rock skupin v 70. letih, v kateri je bil kitarist. Njegov oče je bil prevajalec na japonski ambasadi v ZSSR. Sergej je imel sorodnike na Japonskem, zato je lahko naročal drage japonske električne kitare, ki so bile v Sovjetski zvezi prava redkost. Andrej Makarevič ga je zato povabil v svojo skupino Mašina vremeni. Z njim je skupina dobila možnost uporabljati najboljše glasbene inštrumente v državi. Kavagoe je igral na mnoge od teh in skladal svojo glasbo.
Skupino je zapustil leta 1979 zaradi "avtorskega" spora in ustanovil skupino Voskresenie ("Nedelja"). Konec 80. let je odpotoval na Japonsko, nato pa v Kanado. Na žalost se nikoli več ni vrnil k glasbi. Umrl je leta 2008 zaradi srčnega popuščanja.
Kostja Czju je bil rojen leta 1969 v Jekaterinburški regiji, v korejski družini. Dedek je bil Korejec, ki je emigriral s Kitajske. Kostja se je začel ukvarjati z boksom pri 9. letih, pri 17. pa je postal mladi šampion ZSSR. Leta 1989 in 1991 je postal evropski prvak, 1991 tudi svetovni. Med letoma 2001 in 2003 niti enkrat ni bil poražen.
Svojo profesionalno kariero je zaključil leta 2005 pri starosti 36 let in začel s poučevanjem mladih boksarjev. Poleg tega se ukvarja tudi z dobrodelno dejavnostjo in razvojem boksa v Rusiji. Leta 2001 je bil sprejet v Mednarodno boksarsko Hišo slavnih.
Kantavtor, pesnik in pisec Julij Kim je bil rojen leta 1936. Njegov oče je bil rusko-korejski prevajalec, mati pa je bila učiteljica, po narodnosti Rusinja. V mladosti je delal kot učitelj v šoli in takrat je začel z učenci pripravljati kratke glasbeno-gledališke točke. V tem času se je pridružil tudi sovjetskemu disidentskemu gibanju. Poročil se je s hčerko znanega disidenta Pjotra Jakira, podpisoval protestna pisma in sodeloval v kolektivnih akcijah.
Leta 1968 so mu prepovedali predavati v šoli iz političnih razlogov. Nato se je posvetil skladanju glasbe in pisanju besedil za gledališče in film, vendar pod psevdonimom. Šele konec 80. let je začel ponovno uporabljati svoje pravo ime. V tem času je bil že znan v ruskem "kantavtorskem podzemlju". Proslavil se je tudi v post-sovjetski Rusiji. Leta 2015 je dobil nacionalno pesniško nagrado Poeta.
Irina Hakamada je bila rojena leta 1055 v Moskvi. Oče je bil japonski komunist, ki je emigriral v ZSSR, mati pa je bila rojena Rusinja. Njen starejši brat je bil profesor ruskega jezika in književnosti na Japonskem. Irina je postala doktorica ekonomske znanosti.
Velik uspeh v svoji karieri je dosegla v začetku 90. let, ko je skupaj s politikom in podjetnikom Konstantinom Borojevim sodelovala pri ustanavljanju ruske Blagovno-surovinske borze v Moskvi. S politiko se ukvarja od leta 1992, ko je postala poslanka državne dume, leta 2004 pa je sodelovala na predsedniških volitvah in osvojila 3,84% glasov. Danes je članica mestnega sveta pri Ministrstvu za obrambo.
Preberite več o tem, zakaj so nekateri prebivalci Rusije Azijati.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.