Mali Putin iz Egipta
Za Mo'mena Mohtarja, novinarja egiptovskega časopisa Youm 7, Rusija ni tako tuja država. Pogosto ga vidite v Moskvi, na njegovem Facebook profilu lahko vidite njegove čestitke ob dnevu zmage v drugi svetovni vojni ali objave z besedami »Slava Rusiji!« in »Predsednik Putin je moj najboljši prijatelj!« (citat iz pesmi ruskega reperja Timati).
V čast tega »najboljšega prijatelja« je dal Mohtar tudi ime svojemu sinu, ki se mu je rodil v začetku junija 2016. »Alah mi je dal sina, ime mu je Putin Mohtar,« je pisal novinar na svoji strani poleg fotografije svojega prvorojenca. Ko so ga vprašali, zakaj mu je ime Putin in ne Vladimir, je Mohtar preprosto odgovoril, da je Vladimirjev na stotine, samo eden pa je Vladimir Putin.
V Egiptu je bilo sicer že kar nekaj primerov, ko so starši dajali imena svojim otrokom pod vplivom političnih nazorov. Med revolucijo leta 2011 je mlad moški svoji hčerki dal ime Facebook, saj je tole družbeno omrežje pomagalo protestnikom pri koordinaciji njihovih akcij.
Poimenovanje novorojenčkov po politikih ima še veliko širšo tradicijo v Južni Ameriki. V 20. stoletju so se tam prijele komunistične ideje in mnogi otroci so dobili imena po sovjetskih voditeljih.
Nevarni Iljič iz Venezuele
Najbolj priljubljen je bil seveda Lenin. Venezuelski marksist Jose Ramirez je bil tako predan idejam leninizma, da je dal svojim trem sinovom imena Vladimir, Iljič in Lenin – torej po imenu, patronimu in priimku revolucionarja.
Njegov drugi sin Iljič Ramirez Sanchez se je vrgel po radikalni različici očetovih idej. V letih 1968-70 je študiral na Univerzi prijateljstva narodov v Rusiji, a je nato obesil študij na klin zaradi mednarodnega terorizma. Iljič, bolje poznan po vzdevku »Carlos Šakal«, je namreč izvajal teroristične napade s palestinskimi borci in pripadniki radikalne levičarske skupine Rdeče brigade.
Bo njegovih lastnih navedbah je bilo žrtev njegovih terorističnih napadov okrog 1500-2000. Vrsto let je bil soimenjak Lenina eden od najbolj iskanih kriminalcev na svetu, dokler ga niso vendarle ujeli leta 1994. Danes prestaja dosmrtno kazen v francoskem zaporu. Šakal Carlos je ostal zvest privrženec komunistične ideologije, vendar ni bil direktno povezan z delovanjem Sovjetske zveze. Po drugi strani pa britanski časnik The Independent špekulira, da je Iljič morda koordiniral svoje akcije s KGB-jem preko vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi.
Lenin v vozičku
Za razliko od Carlosa Šakala je bil tale latinski socialist z imenom revolucionarja znan ne po umorih, ampak po dobrih delih. Ko je morilec leta 1998 ustrelil ekvadorskega pravnika z imenom Lenin Moreno, je ta ostal povsem paraliziran in je trpel sprva nepremostljive bolečine. Moreno je nato sam razvil nov način zdravljenja in premagal bolečine preko terapije smeha.
Lenin Moreno je bil prikovan na invalidski voziček, vendar ni obupal nad življenjem in je napisal več knjig o posebni terapiji, ki temelji na humorju in smehu. Ljudje so ga vzljubili in leta 2007 je postal celo podpredsednik Ekvadorja (na položaju do leta 2013). Lenin je močno izboljšal položaj invalidov v Ekvadorju in pripomogel k povečanju proračunskih sredstev za socialne programe. Leta 2012 je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir.
Podaja Jelcinu
Leta 2014 so vse ljubitelje nogometa presenetili uspešni nastopi Kostarike na svetovnem prvenstvu, saj se je kot »outsider« prebila vse do četrtfinala. Ruske navijače pa je presenetilo dejstvo, da je za tole reprezentanco igral nogometaš z imenom Jelcin.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Nogometaš Jelcin Tejeda ima mamo, ki je leta 1992 po televiziji tako pogosto slišala priimek prvega predsednika Ruske federacije, da se je odločila po njem poimenovati svojega sina. Povsem logično je, da so soigralci kostariške reprezentance Jelcinu nadeli vzdevek »El Ruso« (»Rus«).
Na tistem mundialu v Braziliji je Tejeda igral na vseh tekmah Kostarike, vsakič, ko je šel v menjavo, pa so se ruski komentatorji šalili: »Jelcin je utrujen, odhaja.« (s temi besedami je predsednik Jelcin odstopil s položaja 31. 12. 1999). Po prvenstvu je želel igralca kupiti ruski klub Ural Jekaterinburg, a se je izkazal za predragega. Danes igra za Lozano v švicarski ligi.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Preberite še: