Vologda: Ruska prestolnica čipke, ki je navdušila tudi Idrijo

Čipka iz severne Rusije se je proslavila že pred mnogimi stoletji, z edinstveno ustvarjalnostjo prebivalcev Vologde pa še danes osvaja srca Rusov in tujcev. Sedaj jo lahko spoznate od blizu v našem članku, predstavili pa so jo tudi v slovenski prestolnici čipke - v Idriji.

V soboto, 16. junija, se je v slovenski prestolnici čipke v Mestnem muzeju Idrija odprla razstava Vologda - ruska prestolnica čipke. Vse do septembra lahko v Idriji vidite sodobna čipkarska dela najboljših mojstrov, klekljane namizne prte, obleke in izdeke ljudske umetnosti, ki jih spremljajo fotografije in besedila, s katerimi spoznate staro severno mesto Vologda in tamkajšnjo arhitekturo (to je bilo v letu 2018, op. ur.).

Ženstvenost je vedno v modi in ruska čipka še danes predstavlja dobrodošel modni dodatek. Mnogi oblikovalci radi okusno dodajajo čipko vsepovsod, od glave do pet.

Vešči obrtniki iz mesta Vologda v severni Rusiji so se v 17. stoletju proslavili s klekljanjem zlatih in srebrnih niti. Leta 1876 in 1893 je svetovno znana čipka iz Vologde navdušila občinstvo na mednarodnih razstavah v Philadelphiji in Chicagu, nato pa je osvojila zlato medaljo na mednarodnih razstavah v Parizu (1925) in Bruslju (1958) ter veliko nagrado na pariški razstavi 1937.

Veščine in domišljija vologodskih čipkarjev so vredni občudovanja. Še danes delajo s čipko ročno, na posebnih blazinah, ki jih podpirajo "koljuške", lesene palice, na katere navežejo niti.

Snovalci bodočih izdelkov sami naredijo skice svojega izdelka in jih nato položijo na posebne valjarje. Oblikovne zamisli segajo od geometrijskih vzorcev in cvetlic do rib, ptic, jelenov ali levov. Najdemo lahko domišljijske vzorce, kot so samorogi, ali naravne pojave, kot je severni sij. Upodobljeni so tudi ljudje: dame in gospodje, jahači, kmetje v poletnih haljah in kmetice s tradicionalnimi pokrivali - kokošniki. Ne manjkajo niti podobe različnih zgradb, cerkev, mostov, vrstov in celo palač.

Vologodska čipka je živela v skladu z duhom časa. V 30. letih 20. stoletja, ko so državo osvojile ideje industrializacije in izgradnje napredne prihodnosti, so na primer čipkarji iz Vologde upodabljali tudi tipične sovjetske podobe, kot so traktorji in letala, pa seveda srp in kladivo, peterokrake zvezde in republiški grbi. "Čipka je ustvarila nove ornamentne kompozicije s sovjetskimi simboli. Našli smo celo podobe padal, vlakov in parnikov. Mojstri so uspeli spremeniti tehnične novosti v dekorativne podobe, jih spraviti med rastlinske motive, pri tem pa niso uničili ornamentne narave vologodske čipke," pravijo strokovnjaki za zgodovino čipkarstva v Vologdi.

Na začetku 20. stoletja se je na ruskem severu s čipkarstvom ukvarjalo okoli 40.000 veščih delavcev. Obstajala ni samo šola, ampak celoten sistem treniranja in usposabljanja, v katerega so ljudje vstopali že s petimi leti starosti. Obrtniki in trgovci so prodajali tanke dragocenosti v glavna mesta, od koder so jih izvažali v tujino. Najbolj se jo je splačalo prodajati v Evropo, saj je bil večji profit. Do začetka 20. stoletja pa je vologodska čipka postala neodvisna znamka in so jo začeli aktivno kupovati tuji trgovci

Pred revolucijo so z njo redno okraševali ženske obleke in pripomočke, čipko smo našli na rokavicah, verižicah in celo dežnikih. Čipko so ogrinjali okrog jaken. Bolj kot je raslo gospodarstvo, več je bilo različnih elementov iz čipke: soproge uspešnih trgovcev tistega časa so imela čipkasta ogrinjala in šale.

V sovjetskem obdobju so začeli na domačo čipko gledati kot na nezaželen eksces; njeno porabo so zmanjšali na minimum. V sodobni Rusiji pa staro, tanko čipko iz naravnih niti najdemo na oblačilih številnih Rusov, pogosto je položena na vrh oblačil iz modernejših materialov.

Razstava o čipki iz Vologde v Idriji je bila pripravljena v navezavi na Festival idrijske čipke in se je izvedla s podporo Ruskega centra znanosti in kulture. Podobno pa je bila idrijska čipka že jeseni 2017 predstavljena v Vologdi.

Vologdo je obiskal tudi član naše slovenske redakcije - več o tem delu Rusije preberite tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke