Dostojevski, ki je umrl leta 1881, ostaja aktualen še danes. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ruskega pisatelja citiral na tiskovni konferenci z Vladimirjem Putinom v Sankt Peterburgu 24. maja letos. Macron se je dotaknil govora Dostojevskega iz leta 1880, ki je rekel: "Ljudstva Evrope se sploh ne zavedajo, kako ljuba so nam." Hkrati je Macron izrazil upanje, da bodo Rusi in Evropejci v prihodnosti živeli skupaj v miru.
Teden dni kasneje je italijanski premier Giuseppe Conte omenil isti citat v svojem nagovoru pred italijanskim senatom. Italija si želi "odprtja" proti Rusiji, je dodal Conte.
Komentatorji pravijo, da si zahodni politiki s citiranjem ruske književnosti poskušajo razložiti sodobno Rusijo preko analize njenega kulturnega izročila. "Rusija dela na tem, da je Zahod ne bi pozabil, zato politiki iščejo korenine političnih in ekonomskih sprememb v preteklosti," je zapisal pisatelj Eduard Topol za Gazeta.ru.
Kulturna tradicija ruske literature je tako vplivna, da so mnogi takratni citati povsem relevantni še danes, ne samo za Rusijo. Poglejmo si nekaj primerov citatov, ki bi jih lahko prav tako umestili v sodobno politično dogajanje.
Ameriški predsednik Donald Trump je storil zgodovinski korak, ko se je 12. junija letos v Singapurju srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, in to samo en mesec potem, ko je Pjongjangu grozil z "ognjem in besom".
Tolstoj (1828 – 1910) bi to pobudo dveh kontroverznih voditeljev zagotovo pozdravil. "Če se bomo med seboj pobijali kot škorpijoni v posodi, potem nam bo ostalo samo medsebojno uničenje," je nekoč zapisal pisatelj.
To pa ne pomeni, da bi bil Tolstoj zadovoljen z rezultati srečanja: "Nihče ne razmišlja o vojni, samo milijardo smo porabili za priprave na parado, oboroženih pa je na milijone mož." Ta citat je Tolstoj zapisal leta 1893, ko se je navezoval na rusko-francosko vojaško parado. Lahko bi veljal tudi za današnjo situacijo v odnosih med Kimom in Trumpom.
Ti škandali pretresajo politični svet že zadnjih nekaj let. Od neskončnih valov medsebojnega obtoževanja v ameriških medijih pa do "vstajenja od mrtvih" domnevno ubitega novinarja Arkadija Babčenka maja letos. Zdi se, da nihče več ne ve, kaj je res in komu lahko zaupa.
Anton Čehov (1860 – 1904), ki je bil mojster ironičnih kratkih zgodb in dram, je že takrat našel prave besede za današnjo situacijo: "Čeprav lažeš, ti bodo ljudje verjeli, v kolikor govoriš z avtoriteto," je zapisal Čehov. Naslednja njegova pesimistična misel je prav tako primerna: "Pravijo, da bo dolgoročno zmagala resnica, vendar to ni res."
Trenutno potekajo razmisleki o vnovičnem srečanju med Putinom in Trumpom. Če gre verjeti govoricam, bi se to lahko zgodilo že julija letos.
Mihail Bulgakov (1891 – 1940), avtor Mojstra in Margarete, je v svojem delu zapisal nekaj, kar bi lahko sodilo v kontekst takšnega srečanja: "Ti in jaz kot zmeraj govoriva različne jezike, vendar to ne spremeni stvari, o katerih se pogovarjava."
Zdi se, kot da je nasilje neskončno. Vojna se nadaljuje v Siriji in Jemnu, Iran in Izrael pa se nevarno sprehajata po robu vojaškega spopada. Ruski pisatelji, ki so dobro poznali raznovrstne konflikte, bi vedeli, kaj reči na to temo.
Anton Čehov: "Človeštvo je spočelo zgodovino kot serijo konfliktov in bojevanje do zdaj smatralo za glavno stvar svojega obstoja."
Lev Tolstoj: "V vsej zgodovini ni vojne, ki je ne bi začele vlade in samo vlade. Neodvisno od interesov ljudi, za katere je vojna zmeraj pogubna, četudi se konča uspešno."
Nikolaj Gogolj (iz zgodbe o prepiru dveh Ivanov) pa verjetno najbolje zaobjame vse skupaj: "V kakšnem turobnem svetu živimo, gospodje."
Preberite še:
Tolstoj proti svetu: 3 ostre svete vojne, v katerih je sodeloval znameniti ruski pisatelj
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
