Carji podzemlja: o štirih najbolj zloglasnih ruskih mafijskih šefih

David Cronenberg/Focus Features, 2007
Svoje kriminalne imperije so si zgradili z izsiljevanjem in nasiljem. Ampak hitreje, kot so rasli, globlje so padali.

Ruska kriminalna kultura je nekaj posebnega. Tradicionalno jo predstavljajo "profesionalni kriminalci" in mafijski botri, ki živijo po strogih pravilih in striktni hierarhiji, v novejšem obdobju pa le redki zares spoštujejo ta kodeks (rus. ponjatija – pojmovanja). Kljub temu se mora posameznik za preboj v kriminalno elito vsaj pretvarjati, da ga spoštuje.

Postsovjetska Rusija je v 90-ih doživljala kaos. Mladi in brezkompromisni gangsterji so začeli izzivati starejše botre, vrstili so se spopadi (rus. razborki) med tolpami in klani, ki so za sabo puščali trupla in kri. Predstavljamo vam zgodbe štirih najbolj zloglasnih ruskih gangsterjev. Trije od njih so že mrtvi, četrti pa je za zapahi.

1. Sergej Timofejev (Silvester)

Timofejev, ki je dobil vzdevek Silvester zaradi njegovega navdušenja nad filmi Sylvestra Stallonea, je vodil vplivno moskovsko tolpo v okrožju Orehovo. V zgodnjih 90-ih, na vrhuncu svoje kariere, je Silvester nadziral več kot 30 bank in vse mestne tržnice. Njegovo premoženje je znašalo več milijonov rubljev. Ni slabo za nekdanjega voznika traktorja.

Silvester, znan tudi kot "direktor moskovskega kriminala", je pripadal novi generaciji kriminalcev 90-ih, ki so zavračali ponjatija in pravila starih kriminalcev. "Ni sprejemal kodeksa, saj ga ni potreboval," pravi upokojeni policist Aleksander Gurov. Silvestrovi "vojaki" so bili izjemno nasilni, posluževali so se tudi mučenja in ubijanja otrok.

Slavni gangster je imel toliko sovražnikov, da se še danes ne ve, kdo ga je septembra 1994 razstrelil na kose, ko je sedel v svojem Mercedes-Benzu. Obstajajo seveda govorice, da je Silvester svojo smrt zaigral in izginil s kupom denarja ter drugim kriminalcem prepustil, da se spopadejo za prestol.

2. Vjačeslav Ivankov (Japonček)

Za razliko od Silvestra je bil Ivankov (ali Japončik – Mali Japonec, kot so ga klicali) pripadnik stare šole kriminalcev. Bil je tudi med prvimi, ki so uporabljali taktiko izsiljevanja za obiranje poslovnežev v 70-ih. Ivankov je užival veliko avtoriteto in vodil lasten t. i. obščak (sklad za tatove) – privilegij, ki ga je uživala samo smetana podzemlja.

Oblasti pa nad uspehom Ivankova niso bile navdušene. Vsa 80. leta je preživel v zaporu, po izpustitvi leta 1991 pa se je udeležil mafijskih vojn med slovanskimi in kavkaškimi tolpami. Leto dni kasneje se je odločil, da bo začel znova, zapustil Rusijo in se preselil v ZDA. Američani so ga za dobrodošlico leta 1995 za 9 let posadili za zapahe.

Ivankov v Brooklynu v spremstvu agentov FBI

"Obtoževali so me za vse mogoče. Nisem skušal posiliti Kipa svobode! Nisem bombardiral Pearl Harborja," se je pritoževal Ivankov, katerega so v resnici obsodili za izsiljevanje in lažno poroko. Po svoji izpustitvi leta 2004 se je vrnil v Rusijo in si ponovno vzpostavil status velikega šefa. Stopil je v zavezništvo s še enim mafijskim šefom – Dedkom Hasanom. Kariera Japončka se je leta 2009 nenadoma končala, ko ga je sredi Moskve ustrelil ostrostrelec.

3. Aslan Usojan (Dedek Hasan)

Mnogi poznavalci verjamejo, da je bil v bistvu Usojan tisti, ki je ob koncu prvega desetletja 21. stoletja vodil rusko podzemlje, in ne Ivankov. "Ivankova je postavil v vlogo simbolne figure," piše portal PrimeCrime.

Hasan je več desetletij narekoval igro med kriminalci. Zaradi svojega kurdskega porekla je imel med drugimi mafijskimi šefi sumljiv sloves. Mnogi so ga smatrali za preveč liberalnega, češ da ne živi po pravilih. Usojan je na koncu svoje sovražnike premagal v brutalnih mafijskih vojnah. "V vojni za nadzor nad poslom bratov Oganov je recimo umrlo okoli 150 ljudi," piše PrimeCrime.

Usojan je kriminalnemu podzemlju vladal s trdo roko in uspešno vodil politiko po principu "deli in vladaj". Za upokojitev ni kazal pretiranega navdušenja, njegovo kariero je, podobno kot pri Ivankovu, končala ostrostrelska krogla leta 2013. Mafijski šefi so res slabi v umiranju po naravni poti.

4. Tariel Oniani (Taro)

Čeprav morilcev Japončka in Dedka Hasana niso nikoli odkrili, je glavni osumljenec njun nekdanji poslovni partner Tariel Oniani, znan kot Taro. Oniani je nekdanji vplivni mafijski šef iz Gruzije. V 90-ih sta s Hasanom sodelovala pri postavljanju mreže za pranje denarja v Španiji. Na portalu SovSekretno lahko beremo: "Ta ’pralnica’ je bila tako uspešna, da so jo uporabljale tudi druge kriminalne skupine iz Rusije."

Leta 2005 mu je španska policija prekinila posel in Taro se je moral vrniti nazaj v Rusijo, kjer so njegovi interesi trčili ob interese njegovih nekdanjih zaveznikov – Hasana in Malega Japonca. Hasan je zmagal, Oniani pa je za nameček leta 2009 pristal še v zaporu, kjer prestaja 10-letno zaporno kazen.

"Ob njegovem prijetju je bil Taro skoraj tako avtoritaren kot Hasan," piše Rosbalt, vendar je slednji naredil vse, da prvega uniči.

Leta 2009 so Hasan, Japonček in njuni zavezniki poslali pisma vsem mafijskim šefom v zaporih in zahtevali, da Tara po novem obravnavajo kot "pocestnico" in "ravnajo v skladu s tem", kar je ponavadi pomenilo umor. Taro pa je kljub temu preživel. Njegova zaporna kazen se počasi bliža koncu, oba njegova sovražnika pa sta mrtva. A kaj, ko mu po izpustitvi grozi izročitev Španiji, kjer ga bodo verjetno posadili nazaj za zapahe.

Preberite še o najzloglasnejših serijskih morilcih v ruski zgodovini.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke