Anton Popov, ruski poslovnež v Sloveniji: »Kamena doba se ni končala zaradi pomanjkanja kamenja«

Anton Popov

Anton Popov

Osebni arhiv
Ruski teoretični fizik in ekonomist Anton Popov je nekdaj uspešno delal v energetiki, že nekaj časa ima na Bledu »Antimuzej«, ki je namesto v preteklost usmerjen v prihodnost, sedaj pa v bližini snuje velik znanstveni park. Pogovarjali smo se o njegovih projektih v Sloveniji, o vlogi znanosti, pa tudi o tem, ali bodo Rusi, ki so na primer dosegli vrhunske dosežke v raziskovanju vesolja, v prihodnosti vendarle izdelovali tudi globalno konkurenčne avte.

Popov je leta 2017 širši javnosti predstavil načrt za spektakularen znanstveni park (SCI Park) v obliki štirideset metrov visoke piramide ob krožišču pri avtocestnem izvozu Lesce-Bled in takoj pritegnil veliko zanimanje slovenskihmedijev. S sovlagatelji je nameraval zanj zbrati 10 milijonov evrov. Kaj se dogaja s parkom zdaj?

Znanstveni park bo še večji

»Sedaj zaključujemo arhitekturni del,« razkriva Popov in pojasnjuje, da bo arhitektura v skladu z mislimi in idejami snovalcev, z dinamičnimi in ne povsem mirujočimi rešitvami. Kar nekaj časa se je iskalo glavnega arhitekta in to je na koncu postala nadarjena arhitektka iz Moskve Anastasija Kuznjecova. »Žal niti jaz niti moji kolegi nismo mogli najti primernega človeka v Sloveniji, čeprav je bil to prvotno naš cilj, vendar ohranjamo odprta vrata.«

Projekt živi in je sedaj še pridobil na velikosti, saj so bile na novo dodane stanovanjske in poslovne cone, zato se bo moral park razširiti na dodatna zemljišča. »Projekt aktivno poteka zlasti po poletni sezonski pavzi. V zadnjem letu smo veliko stvari preosmislili, vendar osnovni koncept ostaja enak: SCI Park – Where limits are afraid! (»Kjer se meje bojijo!«, op. a.). To je območje pogumnih misli, koristnega časa in elegantnega posla. SCI Park postaja mednarodni projekt. Ustvaril bo okolje za tiste, ki lahko izumijo naslednji Falcon ali Google. Deficit inženirjev je ogromen po vsem svetu,« razlaga Popov.

Znanstveni park bo

Znanstveni park, kjer se bodo srečevali znanost, posel in sodobna umetnost, ima korenine že v časih, ko je Popov delal v energetiki. V devetdesetih je uspešno pripeljal Shell na rusko plinsko tržišče, pozneje pa po svetu gradil jedrske elektrarne in bil podpredsednik ruske državne agencije za energijo.

Slovenijo spoznal po naključju, sedaj je zanj idealna

Našemu sogovorniku se Slovenija zdi idealna za takšen projekt, usmerjen v prihodnost: »Tukaj so vsi pogoji plus čudovita narava in zelo ugodno podjetje, država je prijateljska.«

Kdo ve, kako pa bi se stvar iztekla, če Popov ne bi spoznal države na sončni strani Alp. V Slovenijo je namreč prišel po čistem naključju! »Kako sem spoznal državo? Enkrat sem se vozil po avtocesti in šel na napačen izvoz. Tako sem se znašel v Sloveniji in vse se je izkazalo za tako čudovito in zelo pozitivno. Zagledal sem Bled, pa sem kupil hotel (smeh),« pripoveduje Anton Popov, ki mu ni bilo niti enkrat žal za skoraj štiri leta, ki jih je že preživel tukaj.

Nekateri mediji so njegov park označili za »znanstveni Disneyland«. Sicer nima nič proti temu izrazu, pravi pa, da so bile te njegove besede malce vzete iz konteksta. Ni SAMO Disneyland, ga pa je nekaj zraven. Za osnovno predstavo: »SCI Park si lahko predstavljamo kot zmes dobrega znanstvenega muzeja, z majhnim dodatkom Disneylanda, nato še malo McDonaldsa, vse skupaj potem dobro premešamo in okrasimo s sposobno sodobno avtomatiko in digitalnimi rešitvami.« Seveda pa nihče ne ve, kaj vse se bo še porodilo iz tega, saj že ima, kot pravi Popov, SCI Park »svoje življenje in gibanje, ki bo rojevalo nove ideje in odkrivalo izvrstne ljudi«.

Antimuzej za promocijo znanosti

Popov kot fizik že leta promovira naravoslovne znanosti. Sicer se zaveda, da ne moremo vsi biti znanstveniki in so enako potrebni tudi drugi poklici, bi pa rad na zanimiv način ljudem pokazal, da takšna pot obstaja in je nadvse vznemirljiva: »Praksa kaže, da tradicionalni pristopi izgubljajo vez s potrebami sodobne družbe. Zvezdice, bodoče izumitelje in tehnološke poslovneže, moramo prižgati pri 8-10 letih, potem je lahko že prepozno.«

V tem duhu lahko že od leta 2016 na Bledu obiščete nadvse izviren muzej – »Antimuzej«, ki je namesto v preteklost usmerjen v prihodnost. Tistim, ki jih zanimata ne samo znanost in tehnologija, ampak nasploh to, kaj vse lahko omogoči človekova ustvarjalnost, se vsekakor splača priti. »Za nas je največja nagrada, ko vidimo, kako se v očeh nekaterih mladih obiskovalcev razplamti zanimanje za znanost, ko se prebuja zavedanje, da fizika niso samo naši prihodnji stroji in tehnologije, ampak tudi ogromna priložnost za ustvarjalno razmišljujočega človeka, da uresniči svoje ideje in spreminja svet na bolje.«

Nasploh je prepričan, da je »belih lis« še veliko več od vseh mnogih znanj, ki jih človeštvo že poseduje. »Celo v splošno priznanih trditvah: odprite poljubna uradna strokovna gradiva in poglejte, koliko let se je gradila velika egipčanska piramida, potem pa preberite, iz koliko blokov je sestavljena. Nato ocenite hitrost polaganja blokov in točnost tega polaganja. Če se bodo takoj zatem pojavila vprašanja, poskusite sami najti odgovore. Vsak mora znati razmišljati kritično, delati svoje ocene in zaključke, to je ena od osnovnih idej razsvetljenstva.«

Nova družba in ruski avtomobili

Antimuzej ponudi majhen impulz v tej smeri in človeku daje vedeti, da mišljenje nima meja. Anton Popov vas sam na svoji spletni strani pozdravi s pomenljivim izrekom: »Kamena doba se ni končala zaradi pomanjkanja kamenja.« On pričakuje, da nas bosta bliskovit razvoj znanosti in tehnologije že zelo kmalu pripeljala v neko čisto drugo družbeno ureditev. Do takrat pa bo naprej razvijal SCI Park, za katerega že komaj čaka, da se premesti vanj, posnel kakšen film, napisal nekaj člankov, zgodb in morda kar celo knjigo, pa še pridobil licenco za pilota.

Kot ruskega fizika smo ga morali še malo pobarati o ruskem tehnološkem razvoju. Ljudje pri nas radi pripomnijo, kako je Rusija dosegla izjemne dosežke v raziskovanju vesolja, ne dohiteva pa svetovne konkurence pri tipičnih množičnih proizvodih, kot so kakšni avtomobili ali bela tehnika. Bo Rusija v prihodnje premostila to razliko? »Rusija je država z gigantskim potencialom, vendar je moje osebno mnenje, da Rusija v prihodnjih desetletjih ne bo proizvajala svojih konkurenčnih avtomobilov za množično potrošnjo. Če potrebujete eno edinstveno raketo, avto ali kaj tretjega, se obrnite na Ruse, če pa bi radi imeli milijon enakih avtov, raket ali česa tretjega, se raje obrnite na Nemce ali Japonce (smeh).«

Preberite še intervju z rusko podjetnico v Ljubljani, ki sporoča: »Slovenci pretiravate, ko govorite o svoji majhnosti. Saj je tudi Švica majhna.«

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke