Butirka, eden od najstarejših ruskih zaporov, bo kmalu doživela svoje zaprtje, saj bodo vse zapornike preselili v novo ustanovo, ki bo zgrajena s podporo moskovskega župana, poroča RT.
Zapor Butirka, danes uradno Preiskovalni zapor št. 2, ima tako staro tradicijo, da je bil med prvimi zaporniki tudi znameniti vodja velikega kmečkega upora Jemeljan Pugačov iz 18. stoletja. Pri ruski medijski hiši RT poročajo, da se o zaprtju Butirke z zastarelimi celicami govori že več desetletij, sedaj pa je namestnik direktorja Federalne službe za prestajanje kazni Valerij Maksimenko za časnik Komsomolska pravda povedal, da je bilo sedaj zares odločeno, da se ta zapor končno zapre.
Fotografija iz zapora Butirka
Boris Kavaškin/Global Look PressPoleg Butirke bo prenehal delovati tudi moskovski preiskovalni zapor Presnja, prav tako se utegne zapreti še en zgodovinski zapor Matrosskaja tišina. Pisarna moskovskega župana je namreč predlagala, da bi z denarjem iz mestnega proračuna namesto teh zaporov zgradili sodoben preiskovalni zapor z 80 hektarji in 5000 posteljami, je razkril Maksimenko. Nov zapor bo verjetno zgrajen nekje na obrobju Moskve v okviru velikega razvojnega projekta »Nova Moskva«, dela bi se lahko začela celo že januarja.
Na mestu, kjer je danes Butirka, so bile nekoč barake in zapor od polka vojščakov hazarjev, leta 1771 pa je carica Katarina ukazala tam zgraditi velik dvorec z zaporom, od katerega so se še danes ohranili štirje stolpi. V enem od njih so leta 1775 pred usmrtitvijo zadrževali tudi vstajnika Pugačova in stolp sedaj nosi njegovo ime, piše RT.
Poleg Pugačova je bilo v Butirki še nekaj slavnih zapornikov, kot so pesnik Vladimir Majakovski (1908-1909), boljševik in poznejši šef Čeke Feliks Džeržinski (1916-1917), vesoljski inženir Sergej Koroljov, pesnik Osip Mandelštam in pisatelj-disident Aleksander Solženicin. RT kot zanimivost še dodaja, da je v zaporu nekoč gostoval tudi čarovnik Harry Houdini, ki je tam izvedel enega od svojih slavnih pobegov, leta 1920 pa naj bi imel v Butirki koncert slavni ruski pevec Fjodor Šaljapin.
Tik pred letom 2010 je zgradbo zapora želel pridobiti zasebni investitor, a je zaporniška uprava v zameno od njega zahtevala drago izgradnjo sodobnega zapora, zato si je interesent premislil. Maksimenko upa, da zapora tudi po izselitvi zapornikov ne bodo podrli zaradi visoke cene zemljišča, ampak da ga bodo ohranili kot zgodovinsko dediščino.
Poglejte še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
