Putinu v Srbiji podarili majhnega šarplaninca Pašo

Po vsemu videnemu sodeč sta Paša in Putin že dokaj kmalu našla skupni jezik. Ruski mediji o psičku pišejo kot o »pametnem« in »zvestem« sopotniku, Paša pa se je tudi že popeljal v predsedniški limuzini.

Omenjena pasma je bila prvič uradno priznana leta 1939 v stari Jugoslaviji pod imenom ilirski ovčar, leta 1957 pa so jo preimenovali v jugoslovanskega ovčarja – šarplaninca. Jugoslovanske oblasti na začetku niso dovolile izvoza teh psov, in tako so prvega šarplaninca v tujino prodali šele leta 1970. Danes jih vzgajajo tudi v ZDA, Kanadi in Franciji.

Sputnik

Sistematična vzreja šarplanincev se je začela leta 1947, vendar se je v 60. letih njihovo število precej zmanjšalo, kar je do sredine 70-ih skoraj privedlo do njihovega izumrtja. Da bi ohranili to mogočno pasmo, je bil ustanovljen kinološki park Korab, kjer so omogočili vse pogoje za vzrejo teh psov.

Šarplaninec sodi med velike pse: odrasla žival tehta med 30 in 45 kg, v dolžino pa zraste preko 60 cm. Predniki šarplaninca izvirajo z območja današnje zahodne Makedonije, pasma pa je sicer razširjena po celotnem Balkanu, od Slovenije do Grčije.

Pri šarplanincih je izražen značilen trmast, neodvisen in inteligenten značaj. Popolnoma sledijo samo enemu gospodarju, do katerega so predani in zaščitniški, medtem ko lahko ob neprimerni vzgoji postanejo neobvladljivi in nevarni celo za svojega lastnika. So izjemno vzdržljivi psi, ki lahko spijo tudi na golem snegu. 

Ker so šarplaninci znani po tem, da se upajo spopasti z risi, volkovi in celo medvedi, jih med drugim kot službene pse uporablja tudi srbska vojska v goratih predelih za varovanje objektov in ljudi.

Tudi v Rusiji obstajajo pasme psov, ki gredo na lov za medvedi in volkovi.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.