»Rusija ima samo dva zaveznika: njeno vojsko in njeno mornarico,« je rad poudarjal car Aleksander III. Ta citat iz 19. stoletja je priljubljen še danes, kadar kdo želi poudariti, da se na mednarodni sceni, še posebej v težkih časih, Rusija lahko zanese le sama nase. Ampak, ali to pomeni, da Rusija nima prijateljev?
Celo aktualni ruski predsednik Vladimir Putin je citiral carja Aleksandra, ko je odgovarjal na vprašanje o ruskih zaveznikih leta 2015, a je hitro dal vedeti, da se je šalil, in da Rusija definitivno ima zaveznike v tujini.
Postsovjetsko zavezništvo
Vladimir Pesnja / Sputnik
Med državami, s katerimi ima Rusija sklenjen sporazum o medsebojni obrambi in zaščiti, so v prvi vrsti države Organizacije na podlagi Pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), mednarodnega zavezništva, ki je bilo vzpostavljeno leta 1992, in danes združuje šest nekdanjih sovjetskih republik: Rusijo, Armenijo, Belorusijo, Kazahstan, Kirgizijo in Tadžikistan.
Na podlagi listine CSTO je med cilji te organizacije »zagotavljanje kolektivne zaščite v primeru ogrožanja varnosti, stabilnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti« držav članic. Dokument za dosego ciljev organizacije daje prednost političnim ukrepom, a kljub temu CSTO drži združeno vojaško silo z okoli 25.000 vojaki.
Sporazumi
Mihail Klimentjev / Sputnik
Sile CSTO do zdaj še niso bile udeležene v kakršnihkoli bojnih operacijah, a organizacija redno izvaja skupne vojaške vaje. Med razlago, kdo so ruske zaveznice leta 2018, je Putinov tiskovni sekretar Dmitrij Peskov najprej omenil prav članice CSTO.
Z Rusijo imata sklenjene zavezujoče sporazume tudi Abhazija in Južna Osetija, pri katerih gre za samooklicani republiki, ki ju priznava samo pet članic Združenih narodov, vključno z Rusijo. Moskva republikama zagotavlja zaščito, ti pa sta v zameno zavezani pomagati Rusiji v primeru agresije, čeprav so njune vojaške sposobnosti izredno skromne.
Širši krog prijateljev
Mihail Klimentjev / Sputnik
V pravno formalnem smislu so to edine države, s katerimi ima Rusija sklenjene vojaške sporazume. A kot ruske zaveznike štejejo včasih tudi nekatere druge države, čeprav jih ne vežejo nobeni uradni sporazumi. Sirija je nedvomno ena izmed njih. Rusija namreč aktivno pomaga vladi Bašarja al Asada tako v vojaškem kot političnem smislu. »Seveda je Sirija naš zaveznik. A kolikor mi je znano, nimamo nobenega sporazuma o celovitih zavezniških odnosih,« je lani izjavil Peskov.
Naslednji primer je Kitajska. Azijski gospodarski gigant je članica BRICS in Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), pri kateri gre za gospodarsko zavezništvo, v katerem sodeluje tudi Rusija. Poleg tega ruska vojska s kitajskimi partnerji redno izvaja skupne vaje. Ob eni takšni priložnosti je Peskov tudi Kitajsko označil za zavezniško državo.
Politologi sicer menijo, da gre tukaj za rahlo pretiravanje. Sergej Karaganov, vodja Sveta za zunanjo in obrambno politiko, je decembra 2018 glede Kitajske namreč izjavil naslednje: »Naši državi se zbližujeta, a celovito vojaško in politično zavezništvo ni mogoče. Rusija ne želi biti podrejena partnerica Kitajski, hkrati pa ne moremo biti nadrejena. Stvari so dobre tako, kot so zdaj.«
Vitalij Ankov / Sputnik
Potencialnega zaveznika predstavlja še Indija. Rusko-indijski odnosi so v marsičem podobni rusko-kitajskim: Indija je članica BRICS in SCO, z Rusijo sodeluje na skupnih vojaških vajah in na veliko kupuje rusko vojaško opremo. A tudi tukaj obstajajo določena razhajanja. Na primer, po mnenju političnega analitika Aleksandra Hramčihina, »Rusija poskuša spraviti Indijo v trilateralno zavezništvo s Kitajsko, medtem ko potrebuje zaveznika proti Kitajcem.« Odnosi v tem trikotniku so dokaj zapleteni, saj vse tri države v prvi vrsti sledijo lastnim interesom.
Preberite še: