Obrazi Vzhoda: Kako postsovjetski svet doživlja mlad nemški fotograf (FOTO)

Philipp Lausberg prihaja iz Münchna, diplomiral je iz zgodovine in politike na Oxfordu, sedaj pa je raziskovalec na Univerzi v Antwerpnu. Stalno potuje v Rusijo zaradi užitka ali službe in se vrača v rodno Nemčijo k starim prijateljem. Moskva ga je prevzela in Phillip pravi, da bi z veseljem tu bival še enkrat, če se bo kdaj ponudila priložnost.

S Facebook projektom Faces of the East (Obrazi Vzhoda) kombinira fotografije in zgodbe, predstavi stvari, kakršne so, občinstvu pa ponuja neprirejene utrinke iz resničnih življenj prebivalcev nekdanje Sovjetske zveze. »Mene so vedno fascinirale Rusija in druge postsovjetske države. Naučil sem se ruščine, živel in delal sem v Moskvi in nenehno se vračam v regijo na obisk k prijateljem ali potovanje.«

»V tem delu sveta me je vedno presunilo, kako veliko je ljudi s posebnim značajem in edinstveno življenjsko zgodbo. Toliko jih je čudnih, mračnih, absurdnih, smešnih ali žalostnih, vedno so globoke. Skratka, dotaknejo se celotnega razpona človekovih doživetij od temačnih do svetlih. Vse to pa izpričajo zelo nefiltrirano in doživeto, kar le redko počnemo na Zahodu.«

»Še posebej mi je zanimivo raziskovati, kako politično, družbeno in gospodarsko dogajanje oblikujejo ljudje, kako se posamezne življenjske zgodbe vpenjajo v večje aktualno in zgodovinsko dogajanje, ki je bilo na postsovjetskem prostoru zelo turbulentno.«

»Tukaj življenjske zgodbe pogosto oblikujejo izkušnje s komunizmom, terorjem, deportacijami, vojnami, a tudi tehnološkimi dosežki, umetnostjo, mirnim sodelovanjem in mešanjem toliko različnih narodnosti s svojimi kulturami in zgodovinami. Najbrž nikjer drugje na svetu ne najdete kraja, ki bi bil tako bogat z originalnimi in pogosto norimi zgodbami.« 

»Takšne zgodbe so me vedno fascinirale, med potovanjem po Srednji Aziji leta 2016 pa sem začel tudi fotografirati portrete ljudi. Ko sem prišel v Almati v Kazahstan na obisk k prijatelju, me je prevzela unikatnost obrazov tamkajšnjih ljudi … Lahko si srečal tipa z azijskimi potezami in modrimi očmi, ki je potomec nemškega dedka in korejske babice, ki so ju med Stalinovo vladavino deportirali iz rodnih krajev v kazaško stepo, hkrati pa ima še ukrajinskega dedka, ki je prišel delat v Bajkonur kot raketni znanstvenik, in babico iz Kalmikije, ki je prišla sem kot zagreta članica komunistične mladine razvijat kazahstanska 'deviška polja'.«

»Prijateljem sem v šali govoril, da so prebivalci srednje Azije, ali pa kar vsega postsovjetskega sveta, pripeljali hipsterstvo na nov nivo. Drugod ljudje skušajo biti drugačni z drugačnimi oblačili ali okraski, da bi izpadli originalni in individualni, ljudje iz Srednje Azije pa izstopajo že s svojimi edinstvenimi obrazi in zgodbami.«

»Tako sem začel zbirati te portrete in jih objavljal skupaj z zgodbami na svoji strani na Facebooku. To mi je postal nekakšen stalni hobi. Do sedaj sem zbral že več sto portretov in zgodb, največ iz Rusije in Srednje Azije, a tudi iz Ukrajine, Armenije, Gruzije, Belorusije in rusko govorečih izseljencev v Evropi, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.«

»Veliko prijateljev mi je reklo, naj odprem dostop do portretov in zgodb za širše občinstvo, zato sem pred kratkim naredil Facebook stran Faces of the East, na kateri redno objavljam nove zgodbe.«

»Trenutno v glavnem objavljam fotografije s potovanj po Rusiji v času zadnjega svetovnega prvenstva, ko sem šel od Moskve do Nižnega Novgoroda, zatem pa ob Volgi skozi Čuvašijo, Tatarstan, Uljanovsk, Samaro, Saratov do Volgograda, potem pa prek Kalmikije do zdravilišč Severnega Kavkaza, Kabardino-Balkarije ter naprej prek Čečenije do Dagestana.«

»Izjemna kulturna bogatost postsovjetskega območja in njegove pogosto večplastne identitete so ne samo fascinantne, ampak tudi skrajno neznane na Zahodu. Zato poskušam izražati svoje osebne vtise iz regije, ki je še vedno poznana predvsem po negativnih stereotipih in skozi prizmo političnih razmerij moči.«

»Navdušile so me tudi knjige beloruske pisateljice z Nobelovo nagrado Svetlane Aleksijevič, na primer Čas iz druge roke (Время секонд хэнд, Secondhand Time), kjer je objavila intervjuje s prebivalci nekdanje ZSSR ter predstavila njihove neverjetne in pogosto tragične življenjske zgodbe.«

Phillip nam ima še veliko, veliko več za pokazati, in trenutna stran Faces of the East je samo majhen delček tega, kar nas še čaka v bližnji prihodnosti. Če sklepamo na podlagi prvih fotografij, pa nas vsekakor čaka zelo intimno potovanje. Spremljajte ga!

Na svoji Facebook strani Phillip redno objavlja nove fotozgodbe iz življenja v postsovjetskem svetu.

Postsovjetski svet je prevzel tudi slovenskega pevca Saša Gačnika, ki se je uveljavil s pesmimi v ruskem jeziku. Spoznajte ga tukaj.