Tradicionalno vprašanje: Kako ste se znašli v Sloveniji? Kako dolgo živite tukaj?
Sem iz Rusije, iz mesta Toljati. To mesto v Sloveniji dobro poznajo po naši ruski tovarni AvtoVAZ, ki proizvaja avtomobile Žiguli in Niva. V Sloveniji živim že 21 let. Prvič sem prišla sem oktobra 1997 na službeno potovanje za dva meseca. Takrat sem bila ekonomistka v Avtovazu …
Pa ste se zaljubili v Slovenijo in ostali?
Vsem pravim, da mi je bilo verjetno že usojeno, da sem prav tukaj srečala svojega moškega. Poti najinih usod sta se močno preobrnili. Pustila sem službo in se preselila k njemu. Prva stvar, ki mi je bila tukaj všeč, je mentaliteta: vse je brez napetosti, vse teče po navodilih, po pravilih, vse gre po zakonu, vse je urejeno in ne hiti se. Mislim, da bi se preselila v Slovenijo tudi v primeru, če ne bi tukaj našla svoje ljubezni.
Kako ste se odločili, da postanete vodička, vendarle ste po izobrazbi ekonomistka? Kako hitro ste našli ta poklic, ali je morda ta poklic našel vas?
Dolgo sem bila partner svojemu možu pri njegovem delu – organizaciji kulturnih prireditev, ob tem pa vzgajala svoja dva otroka, bila sem taksi mama, vozila sem ju na športne treninge in v glasbene šole. Ko sta otroka postala najstnika in zanju ni bilo več tako pomembno, da je mama zraven, sem se odločila, da pridobim turistično licenco za vodiča. To je bilo pred 10 leti in od takrat sem vodička. Ta poklic sem si izbrala zato, ker sem vedno znala dobro govoriti, ukvarjala sem se z marketingom in piarom in potrebovala sem poklic, ki bi bil povezan z govorjenjem. Učenje je bilo zelo zanimivo, a tudi zelo zahtevno. Še sedaj se vedno znova zahvalim svojim predavateljem, ko jih srečam. Usposabljanje mi je dalo zelo veliko.
Larisa, se imate za Ljubljančanko?
Da! Že od samega začetka živim v Ljubljani. 11 let sem živela tukaj kot običajna prebivalka, ko sem šla za vodičko, pa se mi je Ljubljana odprla na čisto nepričakovan način. Ko sem se pripravljala na izpite, sem peljala po Ljubljani svoje prijateljice Slovenke in jim po slovensko pripovedovala o njihovem rodnem mestu. Presenečene so bile nad dejstvi, ki jih prej še niso poznale …
Bi lahko rekli, da poznate Ljubljano bolje od mnogih domačinov?
Ne bi tako rekla. Vodič preprosto ima znanja, ki jih običajni prebivalci praviloma nimajo. V mestu živimo običajno življenje, imamo vsakdanje skrbi, medtem ko vodič razkriva njegovo zgodovino.
Kdo so vaši turisti? So to študenti, poslovneži, upokojenci?
Svoje stranke delim na več segmentov. V prvi vrsti so moje stranke turisti na skupinskih potovanjih z avtobusom. Turisti posamezniki me najdejo prek spleta. Skozi mnoga leta sem vzpostavila stike z ruskimi, ukrajinski, beloruskimi, pribaltskimi turističnimi agencijami. So tudi »turisti«, ki pridejo v Slovenijo zaradi dela, saj slovenska podjetja pogosto naročajo oglede znamenitosti za svoje partnerje. Številna velika podjetja na postsovjetskem prostoru organizirajo korporativna potovanja za svoje zaposlene in Slovenija spada med države, ki so zelo priljubljene za takšna potovanja. Prav tako obstaja protokolarni turizem. Slovenija ima diplomatske vezi z mnogimi rusko govorečimi državami, jaz pa sem prijavljena kot rusko govoreča vodička, zato se name obračajo veleposlaništva.
Koliko turistov namensko prihaja v Slovenijo? Torej da ne samo gredo na poti skozi Slovenijo, da niso tukaj samo zaradi službe, ampak da namerno pridejo počitnikovat prav v Slovenijo?
Povem vam naravnost: Slovenija je postala modna turistična destinacija za rusko govoreče turiste! Tako pred krizo kot sedaj ljudje pogosto namenoma potujejo prav v Slovenijo. Mnogi prihajajo zaradi termalnih zdravilišč, poleti hodijo na oddih ob Jadranskem morju in v alpske turistične kraje, pozimi pa obiskujejo smučarska letovišča. Po tem, ko Slovenijo obiščejo prvič, se pogosto znova vračajo nazaj. V letih 2016-17 je na primer prišlo tudi veliko rusko govorečih Izraelcev, saj je bila Slovenija takrat v Izraelu očiten trend.
Kaj vam je v Ljubljani najbolj všeč in kaj najraje pokažete turistom?
Delo v majhnem mestu in odkrivanje tega mesta turistom je pravi izziv za turističnega vodiča. Ljubljana je ugodna zaradi svojih humanih dimenzij. Turisti tukaj ne namučijo svojih nog do žuljev, da bi prišli od ene znamenitosti do druge, kot to na primer velja v Rimu, na Dunaju ali v Budimpešti. Običajen ogled znamenitosti navadno zajema tri glavne trge na desnem in levem bregu Ljubljanice ter vzpon na Ljubljanski grad.
So ruski turisti naporni, zahtevni? Najbrž si izmenjujete vtise s kolegi, ki vodijo turiste iz drugih držav?
Da, seveda si izmenjujemo vtise, a tu velja poklicna etika. Tako bom rekla: nekateri ljudje so prijazni, drugi pa ne, ne glede na narodnost. Meni je lahko delati z rusko govorečimi turisti, ne glede na to, ali so iz Rusije ali iz drugih držav. Veliko naših ljudi je raztresenih po svetu. Jaz sem delala že s turisti iz 22 držav. Ni mi težko delati, saj se moje počelo glasi: »Vsi ljudje so dobri.« Seveda pomaga tudi to, da sem prestala usposabljanje, med drugim tudi iz komunikacijske psihologije. Pri delu turističnega vodiča je poleg tega, da veliko veš in pravilno govoriš, najpomembnejše to, da si prijazen, skrben, spoštljiv, da znaš poskrbeti, da ima oddih vsebino in si ga zapomnijo.
Se lahko spomnite kakšnih nenavadnih primerov iz svojih izkušenj s turisti?
Takih primerov je res veliko. Sem že razmišljala, da bi o tem lahko napisala kar knjigo. Takoj se spomnim primerov v zvezi z jezikom. Slovenščina je zelo podobna ruščini in turisti slišijo znane besede, ki pa imajo praviloma drugačen pomen kot v ruskem jeziku. Iz tega potem nastanejo zabavne situacije.
Zelo me je na primer presenetil en nenavaden pripetljaj s hrano. Po Ljubljani sem peljala dva moška, turista iz Azerbajdžana. Pritoževala sta se, da v Ljubljani sploh nimata kje jesti in sta ves čas lačna! S podvprašanji (poznam azerbajdžanske kulinarične tradicije) sem si razjasnila, da jima preprosto ni všeč slovenska kuhinja. Drugačna je. Tako sem ju peljala v restavracijo z bosansko kuhinjo. Bila sta zadovoljna, saj je bosanska kuhinja bolj podobna azerbajdžanski. Pa sta bila turista sita in zadovoljna!
S katerimi pridevniki turisti najpogosteje opisujejo Ljubljano, kaj največkrat slišite?
Najpogostejša fraza turistov je: »O, moj bog, tega nismo pričakovali! Slovenija vedno preseneti!« Za Ljubljano pogosto pravijo, da je »prisrčna«, »udobna« …
Moj opis Ljubljane, ki jo imam zelo rada, v kateri živim že 21 let in mi je že povsem kot rodni kraj, je enak besedam župana Zorana Jankovića: »Ljubljana je najlepše mesto na svetu.« Seveda pridejo zraven še pridevniki, kot so »lepa«, »prisrčna«, »udobna«. Zame je tudi »zelena«, »rodna«, »s tradicijo«.
Rada vodim turiste v soboto, ko gredo ljudje na mestni trg, kupujejo zelenjavo, sadje, šopke rož, sploh če je sončno vreme! Srečujejo se s prijatelji in gredo na kavo … To prijetno vzdušje ob koncu tedna mi je zelo drago! Turistom govorim o tradicijah, oni pa to vidijo na lastne oči.
Je Ljubljana razdeljena na družbene sloje? Bi lahko rekli, da v centru mesta v glavnem živijo ljudje z višjim statusom?
Tako je bilo prej. V 90-ih je bilo to še zelo vidno, a se mi zdi, da so do danes meje že zbledele. Jaz ne živim v centru Ljubljane, ampak v severozahodnem delu mesta, v hiši. Lahko vam na primer povem za šolo, kamor sta hodila moja otroka. V naši soseski so v isto šolo hodili otroci odvetnikov, zdravnikov, velikih menedžerjev in kmetov – in vsi so bili med seboj prijatelji! V centru Ljubljane pogosto srečamo znane ljudi: politike, igralce, pisatelje in podobno. To turiste iz Rusije zelo preseneča, še posebej jih preseneča to, da se lahko predsednik sprehaja po mestu peš, brez velikega spremstva …
Kateri letni čas v Ljubljani vam je najbolj všeč, kateri del leta je najboljši za oglede?
Če upoštevamo, da imam ekskurzije na prostem, so za oglede seveda najboljši topli meseci! Meni pa je posebej všeč božična Ljubljana, čeprav v tistem času težko delam. Takrat mojo pozornost in pozornost turistov odvračajo razne prijetne vonjave po klobasah, kuhanem vinu, cimetu. Ko pada sneg, je Ljubljana romantična. Lepa je tudi meglena Ljubljana, čeprav je takrat malce hladno. Se je pa vedno mogoče kje pogreti. Na vsakem koraku je polno lepih prijetnih kavarn, kar je še en plus v Ljubljani.
Pomlad, seveda! Prvi spomladanski dnevi, ko se vzdolž Ljubljanice pokažejo prvi listki na vrbah. Tudi poleti je lepo! Vzdušje uličnih festivalov, koncertov in prireditev, obilje turistov, ki jih zanima Ljubljana. Pa tudi rdeče jeseni ne gre odpisati. Ljubljana je lepa v vsakem letnem času. Vse v mestu je narejeno tako, da je turistom prijetno in udobno, za kar gre velika zahvala mestnim oblastem. Turistični vodiči v Ljubljani imajo ugodne pogoje za delo!
Ko vodim turiste po vsej Sloveniji, dobim vtis, kot da potujem skozi čas. Ko prideš zgodaj spomladi na Obalo, tam že cvetijo akacije in magnolije, medtem ko se v Ljubljani še ni niti razraslo listje. Na alpskih travnikih se komajda pojavijo prvi popki, ko je v Ljubljani že polno listja. Takšna raznovrstnost podnebnih in geografskih pasov seveda navdušuje in preseneča turiste!
Katere destinacije v Sloveniji imajo najraje ruski turisti?
Za tiste, ki so prvič v Sloveniji, je seveda najbolj priljubljena Ljubljana. Drugo najbolj priljubljeno destinacijo predstavljata Blejsko in Bohinjsko jezero. Na tretjem mestu je kraška Postojnska jama. Sledi obala ob Jadranskem morju.
Na leto imam okoli 150 ekskurzij, leta 2018 pa sem jih imela rekordnih 165! Ljudem, ki pridejo v Slovenijo drugič, predlagam ogled srednjeveških mest: Škofja Loka, Radovljica, Maribor, Ptuj. Destinacije so odvisne tudi od tega, kje se ljudje ustavijo, ali je to na obali, v toplicah ali v Ljubljani. Sedaj vse več turistov pride zaradi aktivnih, športnih počitnic. Jaz pa sem v prvi vrsti mestna vodička. Moja glavna področja so mesta, zgodovina in arhitektura.
Preberite še intervju z rusko balerino v Sloveniji Margarito Isajevo: “Vse, kar moje oči vidijo v Sloveniji, mi prinaša estetsko zadovoljstvo”
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
