Kosilo iz smetnjaka: Kako je s »freeganizmom« v Rusiji?

Pixabay
Nad mislijo, da bi brskali po smetnjaku za zavrženo, a povsem okusno hrano, večina ljudi ni navdušena. Toda to ne velja za »freegane«, ki promovirajo bolj trajnosten način življenja in zavračajo potrošništvo.

Dva ducata jajc, šest paketov mocarele, nekaj steklenic mleka, nekaj jogurtov, kumare, pomaranče, banane in jabolka – to je samo nekaj iz množice prehrambenih izdelkov, ki jih je našel 23-letni avtomehanik Dmitrij pri njegovem zadnjem »freeganskem pohodu« po Moskvi. »Vsak dan prečesavam smetnjake v iskanju hrane, če lahko. Obstaja kar nekaj lokacij v moji okolici, zato v trgovini kupujem samo sol, poper in druge začimbe,« pravi.

Dmitrij je t. i. freegan – beseda angleškega izvora označuje nekoga, ki se iz protesta proti potrošništvu zavestno odloči za to, da se bo prehranjeval z zavrženo hrano, namesto da bi jo kupoval.

Po podatkih Združenih narodov se pri proizvodnji na svetovni ravni letno zavrže ali izgubi ena tretjina vse hrane, kar znaša približno 1,3 milijarde ton. Medtem ko v Evropi in Severni Ameriki količina zavržene hrane po osebi znaša 95 oz. 115 kilogramov na leto, v Rusiji ta količina doseže 56 kilogramov letno. Kljub malo manjši količini prebivalci Rusije po podatkih Federalnega statističnega urada vseeno zavržejo 20-25 odstotkov kupljenih izdelkov.

Freegansko gibanje izvira iz ZDA, razmahnilo pa se je ob koncu prejšnjega stoletja kot boj oz. protest proti nevzdržnemu potrošništvu. V Rusiji je to gibanje relativno nov pojav. Težko je oceniti, koliko je ljudi, ki sledijo temu življenjskemu slogu, a skupnosti na družabnih omrežjih imajo na stotine sledilcev, večinoma iz mest, kot so Moskva, Sankt Peterburg in Jekaterinburg. Mnogi freegani, kot je Dmitrij, na spletu delijo fotografije svojih »izplenov«, si izmenjujejo nasvete, kako iskati in pripravljati zavrženo, a užitno hrano, izdelujejo celo zemljevide z lokacijami smetnjakov.

»Vse se je začelo leta 2015. Takrat sem prvič štopal do Sočija in ljudje so mi povedali za freeganizem. Nisem imel veliko denarja in sem živel v šotoru na plaži, zato sem se odločil, da bom to poskusil tudi sam,« se spominja Dmitrij.

Način protesta ali preživetja?

Medtem ko se mnogim gabi že sama misel na brskanje po smetnjakih, Dmitrija njegovi prijatelji ne obsojajo in on nikoli ni imel nobenih težav z lastniki trgovin. »Moja družina in prijatelji me podpirajo in včasih z njimi celo delim, kar najdem. Poznam mnoge freegane. Razumljivo je, da želi mnogo ljudi priti do zastonj hrane.«

Za nekatere je freeganizem morda res način za spopadanje z odpadki, mnoge v Rusiji pa v ta način življenja »spodbudijo« finančne težave. Mnogi starejši ljudje, kot je Sergej, upokojenec iz Sankt Peterburga, so znani po tem, da brskajo po smetnjakih za trgovinami. »Včasih najdem kruh ali zelenjavo. Zadnjič sem opazil zaboj mandarin, ki ga je nekdo zavrgel. A moje stanovanje je daleč stran, zato ga nisem mogel vzeti,« pripoveduje.

29-letna Marija iz Moskve se skozi življenje prebija z nestalnim delom in je freeganizem odkrila pred tremi leti. Tudi ona priznava, da se je k takšnemu načinu življenja zatekla zaradi finančne situacije. »Imela sem obdobje, ko sem prenavljala stanovanje, naročil za delo pa ni bilo. Računi so se nabirali, zato sem začela varčevati pri hrani. Gledala sem film o freeganizmu in se odločila, da poskusim. Spoznala sem neko mlado žensko, ki je je bila prav tako v težki finančni situaciji, in z njo sva enkrat na teden šli brskat po smetnjakih ali iskali zavržene zaboje nekoliko slabše zelenjave, ki jih trgovine puščajo zunaj. »Našli sva ogromno dobrih izdelkov. Vzela sem samo stvari, ki so bile pakirane, ali pa takšne, ki sem jih lahko skuhala. Nikoli nisem jedla nič surovega.«

S koncem njenih finančnih težav se je končalo tudi Marijino freegansko življenje. »Če bi imela čas, bi s tem nadaljevala, vendar je v Rusiji to lahko precej neprijetno. Če je nekaj vrženo naravnost v smetnjak, potem tistega ne bom uporabila. Že stvari na policah trgovin včasih izgledajo slabo.«

Pravna past

Freegani in podobno misleči dobrodelni aktivisti promovirajo bolj vzdržen pristop do hrane s pretečenim rokom tako, da pripravljajo obroke za pomoči potrebne. Na drugi strani imajo ruski trgovci zvezane roke.

Znani so primeri, ko so bili uslužbenci prisiljeni namenoma pokvariti pretečene, a še uporabne izdelke z umazano vodo ali na kak drug način, saj ruska zakonodaja trgovcem prepoveduje distribucijo izdelkov s pretečenim rokom uporabe. Kazni za kršitev zakona segajo od 50.000 do 150.000 rubljev (670 do 2.000 evrov). Zaenkrat je edino, kar lahko trgovine naredijo, da izdelke, ki se bližajo izteku roka uporabe, ponudijo po znižani ceni.

Neka majhna trgovina v Jakutsku je celo uvedla polico z zastonj izdelki za stranke s finančnimi težavami, vendar je eksperiment na žalost propadel. Kot pove Olga, lastnica trgovine: »Ljudje preprosto niso razumeli, da so ti izdelki namenjeni za revne.« Podobna situacija se je zgodila v Krasnojarsku, kjer pa tisti, ki so brezplačno hrano najbolj potrebovali, zaradi sramu sploh niso stopili v trgovino. Po drugi strani so tisti bolj »aktivni« kupci začeli dobesedno oblegati police z zastonj izdelki ...

Morda vas zanima še:

Kakšne pokojnine imajo ruski upokojenci?

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke