Leta 2016 je ruski predsednik Vladimir Putin označil ZDA za edino svetovno velesilo: »Amerika je velika sila, rekel bi, da edina preostala velesila … Priznavamo, da smo pripravljeni delati z Združenimi državami,« je izjavil Putin med mednarodnim gospodarskim forumom v Sankt Peterburgu. Ali to pomeni, da Rusija ne spada med velesile? Poglejmo še druga mnenja.
Nekateri voditelji in politični strokovnjaki Rusijo še vedno jemljejo kot velesilo, na primer avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je julija 2018 označil vrh med Putinom in Trumpom za dober znak »sodelovanja med velesilama«.
Kaj pomeni »velesila«?
To se zdi primerno vprašanje za začetek razprave. Definicije so si različne, a večina političnih strokovnjakov se strinja, da mora država za naziv »velesile« zagotovo imeti močno vojsko in ekonomski, finančni, kulturni ter ideološki vpliv, ne samo nad svojo neposredno soseščino, ampak na svetovni ravni.
»Zbigniew Brzezinski (nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA, op. ur.) meni, da obstajajo štirje dejavniki, ki so potrebni za to, da je neka država velesila: vojaški, gospodarski, znanstveno-tehnični in kulturni,« piše Oleg Matvejčev, politolog na Visoki ekonomski šoli v Moskvi. To se zdi logično: za vršenje vpliva na ves svet država mora imeti sodobno orožje in ogromno gospodarstvo, a hkrati mora dominirati tudi na kulturnem in znanstvenem področju.
Omejene zmožnosti
Ali Rusija zadostuje tem kriterijem? Določenim zagotovo, na primer temu, da se lahko zanaša na lastne vojaške kapacitete s 47 milijard dolarjev težkim obrambnim proračunom, polnim jedrskim arzenalom in drugo najmočnejšo vojsko na svetu, kot piše Business Insider.
Tudi politična teža Rusije na mednarodni ravni je impresivna: kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ima pravico do veta na vsako pomembnejšo resolucijo. Poleg tega Rusija igra pomembno vlogo v evropskih zadevah, medtem ko ima zahvaljujoč aktivni vlogi v sirskem konfliktu politično težo tudi na Bližnjem vzhodu. Ruski gospodarski potencial pa ni tako velik kot ameriški. Kot 11. največje gospodarstvo na svetu je Rusija sicer zagotovo pomembna, a ne nujno gospodarska velesila.
Glede na zgoraj omenjene okoliščine je globalna vloga Rusije omejena: »Rusija je velesila samo po enem parametru in to so obrambna sredstva. Z drugimi besedami, nismo tako močni, kot bi radi bili, in to odpira številna vprašanja o tem, kakšna bo vloga naše države v 21. stoletju,« je za Kommersant povedal Aleksander Djankin, predsednik Inštituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose.
Washington kraljuje na vrhu
Toda ni bilo vedno tako. V drugi polovici 20. stoletja je Sovjetska zveza predstavljala izziv Združenim državam po vsem svetu. Bila je močna »nadloga«, ki je spodbijala ameriško dominacijo na vsakem področju, bodisi vojaškem, političnem, ekonomskem ali kulturnem.
»Po dveh uničujočih svetovnih vojnah se je svetovna skupnost znašla v stabilnem, a zelo nenavadnem zgodovinskem stanju. V svetu sta prevladovali dve državi, z njima pa se ni mogla primerjati nobena druga sila,« pravi Fjodor Lukjanov, glavni urednik revije Russia in Global Affairs (Rusija v mednarodnih odnosih). Blokovska delitev sveta je definirala obdobje hladne vojne.
»Takrat je bil skovan pojem ’velesila’, da bi z njim naredili ločnico med dvema velikanoma in drugimi velikimi silami 19. stoletja (Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo idr.),« dodaja Lukjanov. V drugi polovici 20. stoletja sta ostali samo dve velesili. Po koncu hladne vojne je ena od njiju (ZSSR) prenehala obstajati, in čeprav je Rusija podedovala nekatera sredstva nekdanje superdržave (npr. status jedrske sile in mesto v Varnostnem svetu OZN), »njen vpliv ni bil več edinstven, čeprav je ostal velik,« meni strokovnjak.
Vladimir Putin ima iz tega vidika zato verjetno prav: medtem ko je Rusija ena od glavnih igralk v mednarodni areni, še vedno ni taka velesila, kot so ZDA. Ali lahko Amerika ohrani status najmočnejše države na svetu ali bo na koncu izgubila krono, kot se je to zgodilo ZSSR? Samo čas bo povedal, toda ena stvar je jasna – nihče ne ostane na vrhu za vedno.
Preberite še: