5 dejstev o rusko-švedski vojni ali kako je Ruski imperij postal svetovna velesila

Moskovska velika kneževina je po poltavski bitki zaslovela kot Ruski imperij

Gravura poltavske bitke Nicolasa Larmessina oziroma enega od družinskih članov, 1709

Vladimir Boiko/Global Look Press

Po veliki poltavski bitki leta 1709 je Rusija postala svetovna senzacija: divji ruski medved je premagal mogočnega švedskega leva! Obrobna Moskovska velika kneževina se je nenadoma znašla v središču evropskih velesil.

Čeprav je Peter I. postal imperator šele ob koncu velike severne vojne leta 1721, si je Rusija sloves imperija priborila že po znameniti poltavski bitki.

Velika severna vojna je z zemljevida Vzhodne Evrope izbrisala dotedanjo švedsko velesilo in zarisala novo: Rusijo, ki se je izkazala za nevarnega nasprotnika. Ne samo, da je osvojila številna baltska ozemlja in zagospodarila Baltskemu morju, postala je tudi vojaška velesila z zavidljivo kopensko vojsko in mornarico.

Švedsko vojsko so v beg pognale kamele

Jean-Marc Nattier: Lesnajska bitka

Muzej Puškina

Vojna se je leta 1700 začela z manjšim rusko-švedskim spopadom v okolici Pskova, kjer so švedsko konjenico med napadom presenetili nenavadni nasprotniki: Kalmiki s kamelami!

Kalmiki so zahodnomongolsko nomadsko ljudstvo in tedanja ruska najemniška vojska; ne samo, da so izvedli bliskovit bočni napad na švedsko vojsko – oborožili so se celo s kamelami!

Švedske konje so pognale v beg eksotične kamele, za katerimi so prijezdili zmagoviti Kalmiki!

Rojstvo Ruske straže

Alexander von Kotzebue: bitka pri Narvi 19. novembra 1700

Sanktpeterburški vojni muzej

Ruski car Peter I. je že pred spopadom s Švedsko ustanovil elitne vojaške enote.  Preobraženski in Semjonovski polk sta bila moderni evropski vojaški formaciji, ki sta nadomestili zastarele Strelske enote.

2. septembra leta 1700 je Peter I. polka preimenoval v Rusko stražo, ki jo je novembra čakala prva resna preizkušnja: bitka za Narvo, v kateri so se pomerili s švedsko vojsko Karla XII.

V omenjeni bitki je Rusija doživela strašen poraz: življenje je izgubilo na tisoče vojakov, vladala sta vsesplošna panika in kaos, preživeli pa so se množično predajali. Vsi, razen Ruske straže, ki je tri ure požrtvovalno in disciplinirano odbijala švedski napad ter rusko vojsko rešila pred popolnim uničenjem.

Peter I. je svoje gardiste za nagrado povišal v osrednje vojaške enote, ki so zelene nogavice na njegov ukaz nadomestile z rdečimi; naj vsi vidijo, da so neustrašni vojščaki »do kolen v krvi«!

Švedi Ruse prosijo za razstrelivo

Poltavska bitka na mozaiku Mihaila Lomonosova

Vladimir Vdovin/Sputnik

Strašna severna vojna ni bila samo prizorišče številnih žrtev in obojestranskega sovraštva, temveč tudi takšnih in drugačnih protislovij ter komičnih zapletov.

Karel XII. in Peter I. sta že nekaj mesecev pred švedskim porazom v poltavski bitki začela z neuspešnimi mirovnimi pogajanji. In takrat se je pred vrati ruskega carja znašel sel švedskega kralja z osebno prošnjo.

Karel XII. se je preko sla pritožil, da poljski zavezniki njegovim bolnim in sestradanim četam mastno zaračunavajo oskrbo z živežem. Na Petra I. je zato naslovil prošnjo, naj mu po razumni ceni proda zalogo žitaric, vina, zdravil, smodnika in svinca.

Peter I. jim razstreliva ni hotel prodati, jih je pa – brezplačno! – oskrbel s tremi vagoni žitaric, z dvema vagonoma vina in s številnimi vagoni medicinske oskrbe.

Ruska prva zmagovita bitka na morju

Na veliki jedkanici Mauricea Baquoia je upodobljena gangutska bitka

Osrednji vojaški muzej v Sankt-Peterburgu

Do leta 1714 se je Rusila proslavila s številnimi zmagami, med drugim z zasedbo osrednjega in južnofinskega ozemlja. Toda Moskva si je morala pokoriti še zastraženo Baltsko morje.

7. avgusta je pri Gangutu  (današnji polotok Hanko) 99 ruskih galej napadlo 10 švedskih ladij,  privezanih na plitke čolne oziroma tako imenovane Slone.  Neprevidni Švedi so razkropili svoje čete, Rusi pa so izkoristili ugodne vremenske razmere in se na čelu s Petrom I. vkrcali na sovražnikove ladje.

V St. Peterburgu so zmago proslavili s postavitvijo velikega slavoloka v podobi orla na slonovem hrbtu in z napisom: »Ruski orli zmorejo to in še veliko več!«

Preberite vse o novostih, ki jih je uvedel Peter Veliki!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.