»Rak«, »odpoved srca«, »obešenje«, … na ruskem spletu lahko najdete kratke zapise in fotografije umrlih ljudi vseh starosti – od močnejše ženske z gostimi obrvmi do šolarja z nazaj počesanimi lasmi in iPhonom v rokah.
Pod vsako fotografijo je objavljen »dokaz smrti« v obliki objav iz črne kronike ali zapisov sorodnikov in prijateljev. Pod vsako objavo je vsaj deset všečkov in komentarjev, ki segajo od sožalja v smislu »Pa tako mlad/a je bil/a« do komentarjev, kot je: »Pa kaj potem.«
Žalna sporočila o smrti se mešajo z žaljivkami in oglasi.
Tako izgledajo »virtualna pokopališča« priljubljenega ruskega družbenega omrežja VKontakte (Vk.com). Za to obstaja na desetine skupin, ena od najbolj priljubljenih pa ima več kot 300 tisoč članov.
Kdo si je izvorno izmislil spletna pokopališča, ni znano. Vsi administratorji so v glavnem mladi do 25 let starosti, ki so se s podobnimi skupinami srečali na spletu, se začeli zanimati za »romantično« tematiko smrti in odprli lastne strani.
20-letni Rasul, projektant električnih omrežij iz majhnega kazahstanskega mesta Kokšetau, je pred tremi leti začel eno od prvih takšnih pokopališč, ki ima danes 172.000 sledilcev. Na začetku ga je preprosto zanimalo, zaradi česa vsega v Rusiji umirajo ljudje.
Skoraj takoj so se v njegovi skupini začele pojavljati objave drugih uporabnikov, od sorodnikov umrlih do ljudi, ki so na strani kakega uporabnika zagledali status »RIP«, na fotografiji pa žalni trak. 70 odstotkov vsebine ustvarjajo sami uporabniki, preostalih 30 odstotkov pa najde Rasul na družbenih omrežjih in v medijih preko ključnih besed. Zaradi priljubljenosti »pokopališča« se je Rasul odločil, da odpre oglaševalski prostor na Vk.com in iz tega kaj zasluži.
»Ljudje želijo nekaj novega, nenavadnega, jaz pa jim ponudim to vsebino. Nove naročnike pridobim z reklamami, ki jih zakupim na drugih družbenih omrežjih, ali iz osebnih pogovorov med ljudmi,« razlaga Rasul.
Zdaj se med najstnico, ki se je zastrupila z ogljikovim monoksidom, in rjavolasko, umorjeno iz ljubosumja, pojavljajo reklame z majhnimi mucki. Rasul zdaj razmišlja, da bi pustil svojo glavno službo in začel služiti zgolj na račun umrlih. Iz reklam ne zasluži veliko denarja, a ga je povsem dovolj.
Nadlegovanja in žalitve se lahko nadaljujejo tudi po smrti. »Veliko zdravja umrlemu«, »pa je le srečal Matildo« in podobna sporočila je prejela 33-letna Anna iz Uhte, ko se je vest o smrti njenega moža Vasilija pojavila na enem od spletnih pokopališč.
»Kaj me briga«, »Bedak si je uničil življenje«, »Tam mu je tudi mesto«, takšne (in tudi precej bolj ekspresivne) komentarje lahko srečamo pod fotografijami umrlih odvisnikov, alkoholikov ali samomorilcev, pravi administrator strani. Pogosto uporabnike nasmeji tudi neobičajen izgled umrlega.
Anna je prepričana, da je to nečloveško.
»Veliko objav na moji strani sem zbrisala takoj. Objavo iz ’pokopališča’ pa je odstranil administrator na mojo prošnjo. Zelo neprijetno in boleče je, ko žalujete, potem pa vam nekdo povrhu piše še takšne komentarje,« pravi.
Administratorji strani sicer večinoma upoštevajo prošnje, brišejo objave in blokirajo vulgarneže. Zaradi slednjih se je mogoče skupini pridružiti samo preko administratorjevega pregleda prijave. Upravljavci teh strani navadno ne sprejemajo prijav mlajših od 18 let.
Eno od teh virtualnih pokopališč ima samo 37.000 uporabnikov in ne vsebuje niti reklam niti t. i. hejterjev, ampak samo seznam umrlih, medtem ko se med komentarji vrstijo sožalja in dobronamerni nasveti, kako preboleti izgubo bližnjega.
»Mi ne služimo od tega, zato pogosto slišim, da je v naši skupini prijetno, da je v skupini neko ’njej lastno vzdušje’,« se pohvali eden od administratorjev virtualnega pokopališča.
Za razliko od resničnosti ljudje v virtualnem svetu nimajo nič proti, če se jih »žive pokoplje«. Nekateri so za insceniranje lastne smrti in objavo osmrtnice na spletnem pokopališču pripravljeni odšteti tudi po 5.000 rubljev (slabih 70 evrov), pripoveduje Rasul, ki razkriva, da vsak dan prejme po 2-3 take prošnje, a jih zavrne.
Ljudje hočejo pritegniti pozornost družbe, da bi se ta vsaj en dan po »smrti« spomnila nanje. Mnogi to počnejo tudi iz radovednosti, saj želijo izvedeti, kaj bi o njih rekli ljudje v primeru tragičnega konca, meni Rasul.
V skrajno redkih primerih se zgodi, da uporabniki prosijo administratorje, da »pokopljejo« njihove znance in prijatelje, bodisi iz maščevanja bodisi za »šalo«.
»Zanje je to preprosto šala. Ne razumejo, da lahko s tem neprijetno presenetijo starše in bližnje domnevno ’umrlega’. Takšne uporabnike kaznujemo s takojšnjo izključitvijo,« pojasnjuje Rasul.
Zanimanje ne samo za življenje, ampak tudi za smrt drugih, kot v kakšnem resničnostnem šovu, je glavni razlog priljubljenosti virtualnih pokopališč, menijo upravitelji skupin in njihovi uporabniki.
»To je prav takšna razvedrilna aktivnost kot memi. Zanimivo je izvedeti, kakšen je bil človek pred smrtjo, ali si je zaslužil umreti, ali ima smisel žalovati za neko osebo ali ne,« je prepričan eden od aktivnih uporabnikov virtualnega pokopališča, ljubitelj japonskih animejev Dmitrij.
Neka druga uporabnica, 15-letna dijakinja Anastasija, prav nasprotno meni, da ji te skupine pomagajo bolj ceniti lastno življenje. »Dojameš, da te smrt lahko čaka na vsakem vogalu,« je pripomnila.
Spletna pokopališča v prvi vrsti služijo bližnjim umrlih, ki na ta način prejemajo sočutje in sožalja ter tako ohranjajo spomin na umrlega. Po drugi strani hejterji to izkoriščajo za izživljanje iz svojih sadističnih vzgibov in tako rešujejo svoje komplekse iz otroštva, meni klinični psiholog Ruslan Molodcov.
A stvar ni samo v kompleksih, ampak tudi v obči digitalizaciji tako življenja kot smrti, je prepričan Rasul.
»Internet se je tako vpel v naše življenje, da so zdaj tam vse novice, knjige, filmi in tako naprej. Smrt in žalovanje pri tem nista izjemi,« zaključi.
V medijskem središču Vk.com so sporočili, da lahko sorodniki »arhivirajo« profil umrlega uporabnika, s čimer vse informacije o njem ostanejo dostopne samo prijateljem, profil pa ostane v stanju, kot je bil ob uporabnikovem zadnjem obisku. Sorodniki lahko po želji tudi popolnoma izbrišejo profil preminulega, za kar se je treba obrniti na tehnično službo. Objave in žaljivi komentarji se odstranjujejo na pritožbo uporabnikov.
Preberite še: Rusi in smrt
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
