Po vsem svetu poznamo primere »Chinatownov« oziroma »kitajskih četrti« v velikih metropolah, kjer se lahko priseljen Kitajec počuti skoraj kot doma in tam najde izdelke, hrano in celo arhitekturo, kot bi jih našel v rodni domovini. Mnoga mesta imajo svojo Malo Indijo (Little India), Malo Italijo (Little Italy), Brighton Beach v okrožju Brooklyn v New Yorku pa ima sovjetski pridih, zato mu mnogi rusko in ukrajinsko govoreči ljudje pravijo »Mala Odesa«.
Če bi mlada oseba iz Kitajske prišla na študij v Rusijo, pa niti v prestolnici ne bi mogla najti »kitajskega mesteca«, enako velja za prišleke iz Indije ali katerekoli druge države. Rusi takih priseljenskih skupnosti nimajo in tujci so navadno naključno raztreseni po celotnih mestih. Zakaj?
Integracija namesto ločenosti
Getty Images
Chinatowni izvirajo s konca 19. stoletja, ko so zahodne sile prisilile Kitajsko, da odpre svoje meje. Tedaj so se mnogi Kitajci podali na Zahod, da bi uspeli v industrijskem »razvitem svetu«. Po podobnem vzorcu so nastajale tudi druge etnične enklave, je prepričan politolog Vladimir Malahov z Inštituta za filozofijo pri Ruski akademiji znanosti.
»Etnična okrožja niso nastala zato, ker bi jih migranti namerno hoteli ustvariti, ampak zato, ker so bile v mnogih okrožjih nepremičnine starejše in s tem cenejše,« je povedal Malahov za revijo Bolšoj gorod ('Veliko mesto'). V New Yorku, na primer, so se domačini namerno izogibali četrtim, ki so bile cenovno dostopnejše za migrante; ti so si tam kupovali stanovanja in na koncu so nastale etnično zaznamovane četrti.
»V Moskvi je vzorec drugačen,« pojasnjuje Malahkov. »Za razliko od zahodnih mest smo mi gradili prestižne hiše v vseh delih mest, tudi tistih, ki niso veljali za prestižne, zato so se bolj mešali družbeni sloji.«
Zurab Džavahadze / TASS
Tako v Moskvi ali vsakem večjem ruskem mestu vidimo, da v predmestju živijo tako Rusi iz srednjega sloja kot migranti. Čeprav imajo drugačen življenjski standard, si geografsko delijo iste soseske.
Prav zato se Moskovčani bojijo scenarija, da bi se predmestne četrti spreminjale v geto, čeprav je za to le malo možnosti.
Etnične lokacije
Čeprav v Moskvi ni zaokroženih etničnih enklav, to ne pomeni, da v mestu tujci nimajo svojih restavracij, kulturnih centrov in šol, samo niso tako koncentrirani na konkretnem območju. Mogoče imajo tujci naklonjenost do določenih krajev, a jih je še vedno premalo, da bi ustvarili pravo kitajsko, francosko ali azerbajdžansko četrt.
Nemci so na primer posebej naklonjeni Prospektu Vernadskega v jugozahodnem delu Moskve, kjer se nahaja tudi Deutsche Schule Moskau (Nemška šola v Moskvi), ki izvaja pouk v nemščini. Mnoge nemške družine se rade odločajo za bivanje v eni izmed bližnjih sosesk. Toda na splošno boste tam našli ljudi z vseh koncev sveta, tam je tudi še cel kup univerz z mnogimi tujimi študenti.
Dzasohovich/Wikipedia
Francozom je bolj pri srcu staro mestno jedro, zlasti predela Čistije prudi in Patriaršie prudi (Čisti in Patriarški ribniki) ter ulica Sretenka. Francoz Erwann Pensec, ki živi na Čistih prudih, opaža: »Tukaj sem opazil veliko rojakov, kar ni presenetljivo, saj imamo tukaj francosko cerkev, francosko šolo in francosko gospodarsko zbornico. Vsak dan slišim francoščino in v mojem bloku živi več francoskih družin.«
Na splošno pa je skoraj nemogoče, da bi v Moskvi našli večjo koncentracijo pripadnikov konkretnega naroda. Tu lahko kjerkoli srečate kogarkoli, Američana v industrijskem predmestju ali migranta iz bivše sovjetske republike v centru mesta.
»Ljudje z Balkana navadno živijo pri soprogu oziroma soprogi, torej povsod v Moskvi in Moskovski regiji,« izpostavlja Dejan Mitevski iz Srbije. Podobno bi lahko rekli za skoraj kateregakoli tujca.
Preberite še:
10 značilnosti ruskih domovanj, ki vas lahko naravnost šokirajo