Za dlje časa sem živel v celi vrsti držav od Sudana do Srbije. Ugotovil sem, da ne glede na to, kako zelo ste navajeni na življenje v nekem delu sveta in vklopljeni v tamkajšnjo kulturo, nikoli ne boste mogli občutiti te ljubezni ali sovraštva, ki ga/jo čuti pravi domačin do svoje domovine. Takšni smo pač ljudje, med »vgrajenim« in priučenim razumevanjem kulture je vedno razlika.
Tudi če ste v Moskvi živeli 10 let, bo tisti del tujca v vas še naprej gradil zaščitne zidove, ki vas bodo ločili od raznoraznih občutij, ki jih izkusijo samo ljudje, rojeni v lastno kulturno matrico, tisti, ki so kulturo privzeli, pa ne. Ampak jaz imam kar velike luknje, ko gre za te zidove, zaradi ruskih korenin. Zato bom pojasnil, zakaj dobim samomorilska občutja, ko se znajdem na moskovskem metroju.
Vsak zase, moški, ženska ali otrok
Postaja Novokuzneckaja, pri kateri je tudi pisarna spletnega portala Russia Beyond, je okrogla zgradba s kakšnim ducatom avtomatov za vozovnice in dvema vhodoma, ki stojita eden poleg drugega. Nikakor si ne želite biti tam ob 18.00. Raje pobegnite iz službe ob 17.50 ali podaljšajte delo vsaj do 19.00, samo ti opciji sta. Ob šestih padete v mesoreznico, nastane ozko grlo, res pravcat vhod v mesoreznico. Že ko gledate na postajo skozi okno, se vam zazdi, kot da se pred vhodom zbirajo vrste mletega mesa.
Roko na srce, Rusi so od nekdaj gradili urbane prostore, ki vzbujajo kaos in preskakovanje vrst. Samo poglejte Japonsko: ne glede na prostor se Japonci z veseljem zbirajo v kolonah in vmes preganjajo čas z buljenjem v pametne telefone. Poskusi vstopanja Rusov na metro v času konice pa spominjajo na prizore iz Živih mrtvecev. Vsak tekmuje s časom, poskuša prehiteti vsakogar na poti do avtomata za vozovnice. Kot da koncept vrste zanje ne obstaja. Podobno je na prometnih ruskih križiščih, na katerih včasih dobite vtis, kot da so se pokvarili semaforji.
Marc Forster/Skydance Productions, 2013
Natlačimo se v prostoru, dokler še lahko dihamo
Potem je na vrsti čakanje na vlak. Če imate srečo, ob prihodu vlaka prav pred vas pridejo drsna vrata. A še vedno ostaja vprašanje, ali boste imeli zadosti prostora za dihanje. Kisika ostane skoraj tako malo kot na Marsu, a se zraven stisne še tri do pet ljudi, katerih gobec je naravnost pred vami, zato dihate njihovo pomanjkanje ustne higiene.
Paul Verhoeven/Carolco Pictures, 1990
Samo človek, ki je tam živel celo življenje, zares razume, da je nezmožnost čakanja na prekleti naslednji vlak posledica nekega odraščanja v sovjetski preteklosti, ko človek doma poleg sebe ni mogel imeti niti dva centimetra prostora za dihanje. O spoštovanju osebnega prostora druge osebe jih niso učili, to je samo nepotreben luksuz,
Pegatke in druge čudovite zveri
Na moskovskem metroju lahko opazite nenavadne vzorce gibanja. Lahko en človek skoči naravnost pred drugega in potem nadaljuje hojo po popolnoma isti poti. Pri čemer hodi počasneje od človeka, ki ga je ravnokar lovil, da bi ga prehitel. V redu, ves ta čas si porabil, da si me prehitel. Zakaj sedaj hodiš počasneje?! Zakaj hodiš po popolnoma isti poti kot jaz!?
Veste, kdo to še počne? Afriška ptica pegatka. Spominja na modrikasto kokoš z belimi lisami in krono. Nadvse nenavadna žival. Lahko se vozite proti njej z Land Roverjem, ampak bitje nima kognitivnih kapacitet, da bi se umaknilo s poti in si rešilo življenje. Še naprej odločno drvi proti vam s takšno hitrostjo, kot da je ravnokar spredaj aktivirala eksploziv in mora pobegniti, preden ta eksplodira. Ampak ta prekleta pegatka vsaj teče. Rusi pa te samo prehitijo, stopijo v tvojo linijo in te prisilijo, da naprej hodiš z njihovo počasnejšo hitrostjo.
imageBROKER.com / Global Look Press
Nekaj podobnega se zgodi v vagonu, ko nakažeš pripravljenost za izhod iz vlaka na naslednji postaji, kadar se postaviš pred drsna vrata. Naenkrat se mora skozi nekajcentimetrsko luknjo med vami in vrsti stisniti več Rusov vseh starosti in spolov. Ko so si napram vas ravno priborili svoj prostorček, bomo ven šli lepo počasi in upočasnili gibanje vse množice.
Svet se prilagodi počasnim princeskam
Dame so še ena posebna zgodba. Tole moje mnenje vam ne bo všeč, ampak moram reči, da na moskovskem metroju vsak moški postane seksist hitreje kot ob gledanju kakršnekoli serije na Netlixu.
Zahod tarna, da ženske niso dovolj možate, se v Rusiji vedemo, kot da smo v kraljestvu vitezov na belih konjih in poštenih princes. Ruskim dekletom že od otroštva vbijajo v glavo, da so princeske, ki si v življenju zaslužijo le najboljše. Tudi to, da smejo upočasniti vse za seboj, da lahko na poti uporabljajo WhatsApp.
Mihail Tereščenko / TASS
Vidite kakšno potnico, ki po lepoti doseže oceno vsaj 7 od 10? Izogibajte se je kot kuge!
Moja teorija je naslednja: vse Moskovčanke, stare med 17 in 33 let, so izredno pomembne poslovnice, ki vsak dan podpisujejo večmilijonske pogodbe. Vsaj tak vtis dajejo. Kako drugače pojasniti dejstvo, da je v 9 od 10 primerov, ko 20 ljudi ne more mimo ene osebe v ozkem prehodu ali na tekočih stopnicah, za zastoj kriva prav ženska s pametnim telefonom? Samo oseba, ki namerava z jutrišnjim dnem razširiti poslovanje svojega velikega rudarskega podjetja na Kitajsko je lahko tako zasedena z nujnim klepetom, da je ne ganejo nikakršni glasni koraki za hrbtom.
Še huje bo, dosti huje
Nekje po letu 2011 je gradnja novih postaj dosegla divje razsežnosti. Leta 2018 so zgradili 17 novih postaj, leta 2019 še 10. Nekatere dosežejo celo nekatere vasi v okolici Moskve, kar za desetkrat poveča njihovo breme.
Sergej Bobiljev / TASS
Moskva je sredi velikega gradbenega guma in morali bomo zatisniti pasove. Stanovanja bodo manjša, hidroelektrarne so trikrat bolj obremenjene od normalne stopnje, ceste postajajo ožje, raven prometa spominja na Los Angeles, na pohodu je obsežna gentrifikacija z veleblagovnicami in nebotičniki, ki omejujejo gibanje. Metro se ne spopada najbolje s takšnimi razmerami. Vsem ljudem se bodo sedaj pridružili še potniki s senom, vilami in kozami, ki si bodo morali odpočiti na sedežih, sicer rezerviranih za nosečnice in starejše.
Leta 2017 je uprava moskovskega metroja javno opozorila, da naj ljudje ne uporabljajo metroja v času konice, »če ni to nujno potrebno«. Ampak to se nanaša le na ure, ko bi vožnja z avtom vzela dve uri.
To bi lahko primerjali s prenasičenim Pekingom ali Londonom. Toda za razliko od britanske prestolnice je Moskva bolj neorganizirana v situacijah, ko večje spremembe vplivajo na pretok potnikov. Razvojna podjetja v Rusiji so dobila nalogo, da zapolnijo moskovske stanovanjske četrti z novimi stanovanji, za pot v mesto pa jim morajo biti zagotovljene postaje za metro. Meje mesta Moskva se širijo, naj nam bo to všeč ali ne.
Ampak nismo povsem nemočni proti tem spremembam. Rusi so skrajno prilagodljiva vrsta. Po mojem bo zadoščalo, če smo malo bolj uvidevni do drugih na javnih mestih. Seveda je tale članek samo moje mnenje, zato me lahko po branju spet obmetavate z olepšanimi mislimi o nekakšni »ruski duši«, ampak v premislek bi vam rad ponudil še tole: Včasih se mi zdi, kot da je Moskva svetovna prestolnica kretenov (sicer vem, da si sigurno podobno o svojih someščanih mislijo v Parizu, Londonu ali Los Angelesu). A ravno zato sem iskreno navdušen, ko mi kakšen Rus naključno izkaže prijaznost. Takšna dejanja izboljšajo razpoloženje in ti dajejo navdih, da si boljši človek. Predvsem zato, ker se to tako redko zgodi. Urbana zgoščenost navadno spodbuja samo naše najslabše plati. Ampak ne smemo dopustiti, da prevladajo.
PRIPOROČAMO ŠE:
MNENJE: Zakaj se nikoli ne naveličamo bizarnih videoposnetkov iz Rusije?