Rusi v Veliki Britaniji pričakali brexit z mešanico upanja in skrbi

Getty Images
Le redkokatera tema je v zadnjem času tako razdelila evropske skupnosti, kot to velja za izhod Velike Britanije iz EU. Enako velja za Ruse, čeprav mediji pogosto zmotno predpostavljajo, da ga oni izrazito podpirajo. Zadnji dan pred brexitom smo za mnenje vprašali Ruse v Veliki Britaniji.

Predstave o Rusih in brexitu oblikujeta dva glavna narativa, ki sta oba po svoje napačna: prvič, brexit je slab za priseljence, posledično tudi za Ruse; drugič, brexit je najbrž dober za Ruse, saj oni tudi nekako stojijo za njim.

V resnici Rusija ni v EU in brexit tako ne prinaša neposrednih novosti pri priseljevanju Rusov v Veliko Britanijo. Res je, da so mnogi ruski prebivalci Britanije podpirali brexit, a enako velja za priseljence iz drugih držav izven EU in v domovini rojene Britance. Enako veliko britanskih Rusov je bilo proti brexitu oziroma jih skrbi, kaj bo ta pomenil za njihovo prihodnost, pri čemer ne gre le za lastne poslovne interese.

Brexit je neposrečen, ampak saj ni važno

Marina Shtager

Marina Štager je umetniška kustosinja in galeristka iz Sankt Peterburga, ki v Londonu vodi galerijo Shtager Gallery, ki se specializira za sodobno rusko umetnost ter izobraževalne in umetniške obiske najboljših londonskih razstav in galerij. Marina je povedala, da je bila proti brexitu, saj kot oseba, ki je zrasla za železno zaveso v Sovjetski zvezi, ni bila navdušena nad idejo o postavljanju novih meja in delitev. A rezultat referenduma vseeno spoštuje in meni, da odraža pomisleke večine britanskega ljudstva.

»Brexit ne vpliva resno na moj posel. Ruska sodobna umetnost spada v relativno spodoben cenovni segment, celo pri avtorjih, ki so razstavljali na beneškem bienalu in v mnogih muzejih. Gre za majhen segment, s katerim se na Zahodu ukvarja le malo ekskluzivnih galerij, med katerimi smo mi. Kupci v Združenem kraljestvu prihajajo iz srednjega razreda, ti ljudje so zrasli z umetnostjo, in mislim, da brexit na ta majhen trg ne bo vplival. Tudi carine in davki ne vzbujajo velikih skrbi pri nakupih umetnin,« pravi Marina.

Izpostavila je, da so njene stranke zelo raznovrstne, prihajajo iz Indije, ZDA, z vsega sveta. »Ampak tu gre za nišo in če je nekdo navdušen nad tovrstno umetnostjo, bo v vsakem primeru tukaj,« pojasni Marina. Gledano širše Marina tudi dvomi, da bodo Evropejci zaradi brexita kaj manj obiskovali sejme z umetninami v Londonu.

Dolgoročna tveganja pretehtajo nad kratkoročnimi koristmi

Artur Iliev

Artur Ilijev, ustanovitelj distributerja zelenja in rož Artflora v Moskvi, v Veliki Britaniji vodi tudi Getpotted.com in sedaj tukaj živi z družino. On enako ni navdušenec nad brexitom, a pripomni, da bo to morda dalo neko prednost njegovemu poslu. Vseeno ima pomisleke, kako bo brexit vplival na britansko gospodarstvo kot celoto in kako bi lahko upad, povezan z brexitom, slabo vplival na prodajo vseh ne življenjsko nujnih dobrin, tudi njegovih.

»Ko je razpadla Sovjetska zveza, se mnoge njene bivše republike niso znale ekonomsko postaviti na noge, ko niso bile več del celote,« razmišlja Ilijev. »Podobno je Velika Britanija del evropskega gospodarskega prostora in prekinjanje vezi z njim prinaša podobna tveganja. Ekonomsko gledano je vedno bolje biti del nečesa večjega kot biti sam zase. Ni jasno, kakšne so perspektive glede novega dogovora z EU, upanja, da nas bo neki prihodnji dogovor z ZDA rešil pred upadom, pa so nepremišljena. Bojim se, da bo prišla recesija in bodo ljudje kupovali manj vsega – tudi naših izdelkov.«

Čeprav Artur pretežno uvaža svojo robo iz drugih držav EU, on komentira, da se mu skrbi glede birokratskih ovir, carin in dodatne papirologije zdijo nerazumne. Sam je vrsto let uvažal ista blaga iz EU v Rusijo in se ne boji izpolnjevanja obrazcev ali nekajdnevnih zamud pri dobavah. Artur celo čuti, da bi zaradi brexita lahko pridobil določeno konkurenčno prednost.

»Nekateri proizvajalci, ki so imeli svoje lastne prodajalne v Združenem kraljestvu, so jih sedaj zaradi brexita zaprli, takšni distributerji, kot smo mi, pa smo lahko pridobili distributerske pravice. Seveda zaradi carin in davkov, povezanih z brexitom, ne bo več verjetno, da bi britanski potrošnik razmišljal o možnosti nakupa istega izdelka od prodajalca iz EU-ja, zdaj ga bodo veliko verjetneje naročili pri nas,« razlaga Ilijev.

Vseeno njegove skrbi v zvezi z gospodarstvom kot celoto pretehtajo nad temi taktičnimi pridobitvami: »Bojim se, da bodo slabi vplivi gospodarskega upada zaradi brexita prevladali nad vsemi pozitivnimi učinki zaradi pridobljene konkurenčne prednosti.«

Dolgoročne koristi pretehtajo nad kratkoročnimi tveganji

Andrei Pyatibratov

A vendar ima brexit med rusko govorečo diasporo močne podpornike. Andrej Pjatibratov, rusko govoreči britanski državljan, ki vodi nepremičninsko finančno-investicijsko družbo Londinium Mortgage Advisors v samem središču prestolnice Central London, je glasoval za brexit. On pravi, da se je ves čas zavedal, da bo prinesel kratkoročen padec, a verjame, da se bo to na koncu splačalo, ko bo lahko Združeno kraljestvo samo odločalo o politiki priseljevanja in svobodno trgovalo z vsem svetom.

»Evropska unija je bila vedno partnerstvo neenakih, kar je težava v vsakem partnerstvu. To je institucija, ki se vodi za korist Francije in Nemčije, manjše članice tu in tam dobijo kakšen majhen košček pogače, nekatere pa so celo res ekonomsko izkoriščane, denimo Portugalska ali Grčija. Menim, da je EU imela več koristi od britanskega članstva v uniji kot mi,« meni Pjatibratov.

Andrej razlaga, da se londonski nepremičninski trg vsekakor utrpel umik nekaterih kupcev in investitorjev, za katere je članstvo v EU predstavljajo dejavnik pri odločanju o nakupu. Toda on verjame, da imata britansko gospodarstvo in nepremičninski trg zadosti notranje moči, da se temu zoperstavita: »Nekateri bodo odšli, a bodo na njihovo mesto prišli drugi. Poleg tega danes nekateri v Londonu držijo nepremičnine, ki so bile kupljene po višjih cenah in bi morali utrpeti velike izgube, da bi likvidirali svoje naložbe. Sedaj smo v obdobju negotovosti, ampak v negotovost nihče noče investirati. A čez leto ali dve bomo videli, da se bo trg stabiliziral.« V svojem poslu Pjatibratov ne pričakuje težav, niti pri financiranju hipotek. »Tudi če ni novih prodaj, bodo pa ljudje vedno potrebovali refinanciranje. Vsaj dokler vlada ne stori nečesa neumnega, na primer močno dvigne obrestne mere,« pravi naš sogovornik.

Preberite še:

Melita Norwood, »vohunska babica«, ki je obveščala Sovjete o britanskem jedrskem programu  

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke