Kaj je danes tam, kjer so bili nekoč gulagi? (FOTO)

Kolima, taborišče Butugičag (prevedeno iz evenščine: »Dolina smrti«)

Kolima, taborišče Butugičag (prevedeno iz evenščine: »Dolina smrti«)

Muzej zgodovine GULAG-a
Za besede »Solovki«, »Vorkuta«, »Kolima« so še danes prva asociacija taborišča in tragični dogodki iz 30. in 40. let 20. stoletja. Kaj pa se tam dogaja danes? Poglejmo!

1. Taborišče za posebne namene OGPU na Soloveških otokih

Soloveški samostan so boljševiki spremenili iz svetinje v pravi pekel na Zemlji. V cerkvah so uredili več vrst lesenih pogradov za internirance, oltarje in ikonostase so polomili, dragocenosti odnesli. Nekdanje meniške celice in zaselke puščavnikov so predelali v barake in prostore za izolacijo oseb.

Soloveški otoki (Solovki), Rusija, znan prizor s pogledom na Spaso-Preobraženski samostan preobrazbe in Veliki stari čoln s strani Belega morja

Danes tam znova deluje samostan, vendar še ni do konca obnovljen. Tudi danes veliko stvari spominja na bivše taborišče: primer je zapuščena stavba poleg samostana (na fotografiji na levi strani), kjer je bila taboriščna uprava.

2. Belomorsko-baltsko popravno-delovno taborišče

Belomorsko-baltsko popravno-delovno taborišče

Tukajšnji interniranci so imeli eno nalogo: zgraditi Belomorsko-baltski kanal. Tole »Veliko gradnjo« je v različnih obdobjih hkrati izvajalo od 60 do 100 tisoč ljudi. Kanal z dolžino 227 km od Belega morja do Onješkega jezera z 19 prehodi je bil zgrajen v rekordnem času, v manj kot dveh letih (v tem času je tam umrlo 12 tisoč internirancev).

Na prehodu št. 2 Belomorskega kanala pri vasi Povenec, Medvežjegorski rajon, Republika Karelija, Rusija

Belomorski kanal obratuje še danes, a so ga večkrat prenovili. Vzdolž kanala so postavili več spomenikov v spomin na umrle internirance. Poleg tega so ustvarili zgodovinsko-kulturni kompleks »Belomorsko-baltski kanal«, ki vključuje ohranjene zgradbe in spominska mesta, vezana na delo internirancev.

3. Norilsk

Norilsko popravno-delovno taborišče

Norilsko taborišče je delovalo v letih 1935-1956 (največ zaprtih je bilo tukaj proti začetku 50-ih let: več kot 70 tisoč). Izvajali so zelo široko paleto različnih del: interniranci so delali v kombinatu za pridobivanje bakra in niklja, v rudarskih podjetjih v ekstremnem mrazu, gradili in vzdrževali so železnice, nakladali in razkladali so tovor s tovornih ladij. Tudi sodobno mesto Norilsk so v bistvu zgradili taboriščniki.

Z

Danes je Norilsk veliko industrijsko središče z okoli 180 tisoč prebivalci (več o sodobnem Norilsku preberite tukaj). V 90-ih so na mestu, kjer so množično pokopavali ujetnike iz taborišča, vzpostavili spominski kraj pod imenom »Norilska Golgota«, ki je posvečen predstavnikom različnih narodov, pokopanih na tej lokaciji: Rusom, Poljakom, Litovcem, Estoncem, Judom. V muzejsko-razstavnem kompleksu »Muzej Norilska« je stalna razstava na temo sistema GULAG z osebnimi predmeti internirancev in odlomki iz njihovih spominov.

4. Perm-36

Ograja in stražni stolp taborišča Perm-36 100km severovzhodno od ruskega mesta Perm, zadnji pravi ostanek sistema GULAG, danes tam Muzej zgodovine političnih represij Perm-36

Taborišče, pozneje kolonija, je delovalo v Permu od leta 1946 do 1988. Interniranci so v prvi vrsti sekali drevesa. Glavnino tukajšnjih ujetnikov so predstavljali izobraženci, pisatelji, voditelji verskih organizacij in organizacij za človekove pravice, pa tudi disidenti, ki so se znašli tukaj zaradi protisovjetske propagande.

Pogradi v baraki v Permu-36

Že v 90-ih so tu odprli Muzej zgodovine političnih represij Perm-36. Del ekspozicije je urejen kar v nekdanjih barakah internirancev. Tole je eden od redkih krajev v Rusiji, kjer je zares realistično prikazano, kako je izgledalo vsakdanje življenje internirancev.

5. Vorkuta

Vorkutsko popravno-delovno taborišče

V 30. letih 20. stoletja so na območju sodobne Vorkute našli nahajališča premoga, zato so tja zaradi razvoja nahajališč pošiljali internirance v več fazah. Tako je tu nastalo eno največjih in najbolj zloglasnih taborišč v Sovjetski zvezi. Ujetniki so gradili železnice in rudnike ter pridobivali premog v skrajno nečloveških razmerah skrajnega severa.

Jelen v Jur-Šoru

V Vorkutskem muzejsko-razstavnem centru se je leta 1989 pojavila ena od prvih razstav o zgodovini sistema GULAG v vsej Sovjetski zvezi. Poleg tega je tukaj urejena turistična pot na temo dela internirancev z imenom »Vorkuta – rudniki v krogu«, zanjo je bila narejena tudi posebna mobilna aplikacija za prikaz dopolnjene resničnosti.

Dejansko so mesto Vorkuta zgradili prav ujetniki sistema GULAG, to pa je tudi eno največjih mest onkraj polarnega kroga. Gre za t. i. monomesto, ki se v glavnem še naprej ukvarja zgolj s pridobivanjem premoga. Nedaleč od Vorkute je mesto duhov Jur-Por, kjer je potekala velika taborišča vstaja, pa tudi spominsko pokopališče rudarjev, umrlih v Vorkuti.

6. Kolima

Kolimski rajon se razprostira okoli reke Kolime na Daljnem Vzhodu. Slovi po svojih nahajališčih zlata in, seveda, grozotami, ki jih je opisoval Varlam Šalamov v svojih Kolimskih zgodbah.

Taborišče Butugičag (prevedeno iz evenščine: »Dolina smrti«) na Kolimi, 1997
Taborišče Butugičag (prevedeno iz evenščine: »Dolina smrti«) na Kolimi
Taborišče Butugičag (prevedeno iz evenščine: »Dolina smrti«) na Kolimi

Poleg tega so bili na območju Jakutije, Kamčatke in današnje Magadanske regije dragoceni rudniki, kjer so pridobivali kositer in druge kovine, celo radioaktivni uran. Interniranci so delali skorajda z golimi rokami v pogojih večnega mraza. Tudi oni so zgradili veliko mesto – Magadan.

Še danes po celi Kolimi stojijo nekatere zapuščene barake za internirance in stražarski stolpi, medtem ko se v današnjem Magadanu ukvarjajo z ribištvom in proizvodnjo strojev.

Dneprovsko taborišče in rudnik Magadanske regije, 2014

7. Taborišča na Čukotki

Sovjetska zveza je ravno po zaslugi dela taboriščnikov osvojila Čukotko, kjer je odkrila množico nahajališč kositra, vzpostavil pridobivanje in predelavo kovin ter postavila mesta in infrastrukturo.

Taborišče za pridobivanje urana »Severni«

Leta 2015 so se zaposleni iz Muzeja zgodovine GULAG-a odpravili na Čukotko na odpravo za iskanje »ostankov« taborišč, kjer so se interniranci ukvarjali s pridobivanjem radioaktivnega urana – kakopak brez vsakršnih zaščitnih sredstev. Enako tukaj še danes stoji veliko zapuščenih barak. Prizor je naravnost grozljiv …

Taborišče za pridobivanje urana »Severni«
Taborišče za pridobivanje urana »Vostočni«

Še več fotografij in videoposnetkov z odprave lahko vidite na spletni strani muzeja, medtem ko se lahko v samem muzeju odpravite na 3D popotovanje po teh krajih z očali za virtualno resničnost.

8. Bajkalsko-amursko popravno-delovno taborišče

Bivalno območje taborišče, hiše in službeni prostori paznikov

Taborišče z okrajšavo »Bamlag« je imelo največ internirancev v celotni zgodovini Sovjetske zveze, saj je tam leta 1938 delalo rekordnih 200 tisoč ljudi!

Osvajali so Zabajkalsko pokrajino na Daljnem vzhodu in v prvi vrsti gradili železnico, ki se imenuje Bajkalsko-amurska magistrala (BAM). Sicer je bila gradnja med vojno prekinjena, do konca pa je bila železnica zgrajena komaj v 80-ih. Danes na taborišča opominja samo sama železnica, ki velja za eno najdaljših na svetu. V mestu Svobodni v Amurski regiji so si domačini priborili postavitev spominskega kamna v čast tistim internirancem, ki so preminuli med gradnjo.

Lokomotiva 3TE25K2M s tovorom na bajkalsko-amurski železnici BAM

Priporočamo še:

Tri največje vstaje v zgodovini gulagov

Kolima v senci časa: Po poteh sovjetskih gulagov, mest duhov in Varlama Šalamova

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke