Če veliko gledamo televizijo, si lahko ustvarimo vtis, da so Rusi hladnega značaja, grobi in vedno smrtno resni. Vodka, kaviar in kučma ali kapa z vrvicami so tisti simboli iz filmov in oddaj, po katerih kdorkoli na svetu prepozna stereotipnega Rusa. A vendar so mnogi poenostavljeni stereotipi zelo zastareli ali lažni, da niti ne govorimo o izmuzljivem pojmu tako imenovane »ruske duše«.
Odločili smo se, da obrnemo ploščo. Rusom, ki so živeli dlje časa v tujini in imeli veliko stikov z raznimi tujci, smo dali možnost, da sami spregovorijo o posebnostih ruske mentalitete. Med drugim priznavajo, da imajo Rusi poseben odnos do sklepanja prijateljstev in res radi stvari naredijo v zadnji minuti.
Stevardesa Olga iz Sankt Peterburga: »Prvič, Rusi imamo 'široko dušo' in nekomu, ki nam je všeč, bomo dali vse. Radi se pogovarjamo o osebnih stvareh, za tujca morda že preveč. Drugič, zaznamuje nas fatalizem (vdanost v usodo). Z drugimi besedami: 'Ne moremo ubežati svoji usodi … moramo kupiti nekaj vina.' Tretjič, lenoba: 'Saj bi lahko letel v vesolje, ampak na meni zdaj ravno leži mačka.'«
Novinarka Saša iz Moskve: »Imamo poseben odnos do prijateljstva. (Zakaj bi drugače imeli tri različne kategorije za ljudi, ki jih poznamo: prijatelji, kolegi in znanci? Če imamo neko osebo za svojega prijatelja, bi zanjo naredili karkoli, še svojo zadnjo majico bi jim dali. Poleg tega smo zelo ljubosumni. Želimo si pozornosti naših prijateljev in če nas nekdo nekaj časa nič ne pokliče, smo užaljeni. Prav tako je za nas pomembno, da se z nekom iz srca pogovarjamo o osebnem življenju. Mnogi Rusi se vprašajo: 'Kaj nam bodo psihologi, saj se lahko pogovorimo s prijateljem?'«
Turistična vodička Arina iz Sankt Peterburgu: »Naša 'ruska duša' se je v veliki meri oblikovala po letu 1917. 'Enakost' je bila glavno načelo komunikacije v družbi, zato smo oblikovali svoje posebnosti, ki jih je težko prevesti, recimo 'panibratstvo': preveč domače, familiarno obnašanje v odnosu do nekoga, ki ga v življenju vidimo prvič. Samo vprašajte me, koliko ljubezenskih zgodb sem imela v svojem življenju – z veseljem vam bom povedala iskreno in odkrito. Po drugi strani pa bi bili užaljeni zaradi nevljudnosti tujca, če bi nas nekdo vprašal, koliko zaslužimo.
Dalje: Mislim, da smo največji fatalisti na svetu. Še v genetiko ne verjamemo kot v znanost, kot to morda velja za vas, ampak bolj kot v vnaprej začrtano prihodnost. Mogoče prav zato številni tujci, ki poskušajo najti življenjskega sopotnika v Rusiji, ne bi smeli biti žalostni, če se kaj zalomi. Tvoja usoda pač ni takšna! Poskusi še enkrat!«
Višji menedžer Vsevolod iz Moskve: »Težko dolgoročno načrtujemo svoje delo in življenje. Če imamo rok za oddajo v nedeljo in je danes šele ponedeljek, ne bomo razporedili svojega dela tako, da bi en del opravili v torek, potem še en del v sredo in tako dalje. Samo razmišljali bomo o tej stvari in se sekirali. Delati pa bomo začeli šele zadnji večer v nedeljo, zadnji večer pred rokom! Pod hudim pritiskom in strašnim stresom bo delo na koncu opravljeno. Blestimo samo v takih kriznih situacijah (pod velikim pritiskom od zunaj), le takrat iztisnemo največ iz našega ustvarjalnega in vodstvenega talenta.«
Urednica Natalija iz Moskve, ki živi na Japonskem: »Poleg nesposobnosti vnaprejšnjega načrtovanja smo tudi zelo spontani. Za nas je običajno, da se kar naenkrat odločimo, da gremo nekam za vikend ali pa pokličemo prijatelje, da se nekje dobimo še isti dan. Vem, da je to za nekatere tujce presenetljivo, ker takšna srečanja načrtujejo tudi po tri tedne vnaprej. Poleg tega sem opazila, da so mnogi Rusi zaspanci. Če med vikendom prideš v trgovino, muzej ali park pred 10. uro dopoldne, tam ne vidiš nikogar. Na Japonskem so do takrat vsi že zdavnaj pokonci in zaposleni s svojimi opravki.«
Podjetnik Aleksander iz Moskve, ki je v Kanadi ustanovil podjetje za igre pobegov iz sobe: »Mislim, da smo Rusi zelo nepopustljivi. Ta vztrajnost se kaže kot sposobnost doseganja svojih ciljev. Poleg tega je za nas značilno logično razmišljanje. Zadnjih pet let sem organiziral igre iskanja zakladov v multinacionalnem Montrealu, in videl sem veliko različnih ljudi in njihove pristope pri reševanju problemov in ugank. Zato lahko rečem, da je mogoče zlahka prepoznati Rusa po logičnem razmišljanju. Najprej smo pripravljali igre brez kakršnihkoli izkušenj in so k nam v glavnem prihajali Rusi. Potem smo poskušali zagonetke prilagoditi, da bi bile primerne za vse. Poleg tega imam veliko prijateljev, Rusov in Nerusov, a v glavnem prav Rusi radi igrajo šah.«
Viktorija, vodja projektov iz Moskve, ki je živela in delala v ZDA: »Spoznala sem veliko ljudi iz različnih držav in prišla do zaključka, da v resnici stvar ni v določeni narodnosti, ampak določeni osebnosti. Vsi smo si dosti podobni. A vendar, če vzamemo množice, bi rekla, da Rusi v tujini radi držijo skupaj. Raje si ustvarijo svoj krog ruskih prijateljev kot da bi spoznavali novo kulturo in se na vse pretege trudili vključiti vanjo. To sem jasno opazila pri Rusih in Kitajcih.«
Podjetnik Daniil iz Sankt Peterburga, ki trenutno živi v Kanadi: »Ruski ljudje so znani po svojem pogumu, ki sicer včasih lahko prinese težave, a jim vendarle omogoča, da premagajo številne izzive. Otroci se že od majhnega učijo, 'kako biti Rus': od dobro zvenečih fraz do prehranjevalnih navad, od nezaupanja do drugih do nepozabnih večerov za mizo ob kozarcu nečesa. Ponosni smo na našo duhovnostjo. Igramo na kitaro, dobivamo se ob peki šašlikov (ražnjičev) in skačemo v ledeno vodo med mrzlimi zimami. Ruski človek razume, da so vse materialne stvari tukaj zato, da v njih uživamo, pravo srečo pa najdemo le v druženju z ljudmi, družini in naravi … Imamo najbolj nenavadno kulturo na svetu, saj se lahko le v naši državi zgodi, da za isto mizo sedejo zdravnik, rudar in poslovnež, ki se potem začnejo pogovarjati o Puškinu in pesnitvah Majakovskega.«
Urednica Svetoslava iz Moskve: »Mislim, da Rusi ne splošno ne marajo spoštovati pravil. Kakor se nekaj od njih zahteva, že razmišljajo, kako bodo zaobšli to pravilo. Poleg tega mnogi Rusi ne živijo po svojih zmožnostih. Raje živijo 'tukaj in zdaj', kupujejo stvari, ki si jih ne morejo privoščiti, bodisi zato, da nekoga navdušijo, bodisi zato, ker ima iste stvari že nekdo drug. Zanje je povsem upravičeno, da za ta namen vzamejo posojilo. 'Nimamo denarja, a vsaj malo uživamo v življenju. Bomo videli, kaj bo, bomo že.' Iz tega pride sklep, da imajo Rusi slabo finančno pismenost in ne znajo načrtovati svojega lastnega proračuna. Vse to nas napelje na nacionalno posebnost, ki se glasi: 'Samo enkrat živimo, zato moramo uživati.'«
Producentka Julija iz Moskve: »Ne moremo živeti brez trgovin, ki delajo 24 ur na dan, in to ne samo živilskih (začudeni Estonci so me enkrat spraševali, ali je v Moskvi res mogoče ob treh zjutraj kupiti ploščice). Poleg tega se zelo hitro navadimo na nove digitalne storitve. Ena moja prijateljica ima na primer fanta iz Nemčije. Presenečen je bil, ko je slišal, da ona lahko plača globo kar na spletu, on pa mora najprej na pošto, potem na bankomat, nakar plača kazen v gotovini na banki. Druga prijateljica mi je pravila, kako sta morala z možem prepotovati polovico ZDA, da sta našla eno mesto, kjer je bilo mogoče kupiti nekaj preko Apple Pay – še to je bilo v Applovem kampusu.«
Priporočamo še:
MNENJE: Zakaj se nikoli ne naveličamo bizarnih videoposnetkov iz Rusije?