V Rusiji pojem "majhna avtohtona ljudstva" zajema tista ljudstva, pri katerih število pripadnikov ne presega 50 tisoč. Uradno je v Rusiji 47 od skupno 190 domorodnih ljudstev, živijo pa predvsem na severu in na Daljnem vzhodu. Jim uspeva ohraniti svojo kulturo v toku globalizacije?
Prebivalci zahodnega dela Kamčatke že stoletja lovijo ribe in častijo duhove narave, kljub pokristjanjenju v 18. stoletju. Seveda ne gre brez šamanizma. Med Itelmeni je v vlogi šamana ponavadi ženska. Skupno v Rusiji živi približno 3000 Itelmenov, večina jih je v Korjaškem avtonomnem okrožju na severnem delu polotoka Kamčatka. Le starejše generacije imajo itelmenski jezik za svoj materni jezik, čeprav se ga učijo v šoli in ga uporabljajo tudi lokalni mediji. Otrokom ponavadi dajejo ruska imena.
Avtohtone prebivalce otoka Sahalin imajo za najbolj skrivnostne ljudi na svetu: precej časa so živeli v osami, njihov izvor še ni ugotovljen, jezik pa ni podoben nobenemu drugemu. Danes v Rusiji živi okoli 4500 Nivhov in mnogi med njimi govorijo oba jezika, svoj materni jezik in ruščino.
Morda ste že slišali, da je na Uralu v Čeljabinski regiji več naselij z evropskimi imeni: Pariz, Berlin, Leipzig - in okrožno središče Ferschampenoise. Mestom so dajali ta imena v počastitev zmage v vojni proti Napoleonu, v kateri so se posebej izkazali lokalni kozaki - nagajbaki, pravoslavni Tatari, ki govorijo tatarsko narečje. Tudi danes v veliki večini živijo v teh krajih. Skupno jih je ostalo še okoli 10 tisoč.
To je največje ljudstvo med vsemi majhnimi avtohtonimi ljudstvi v Rusiji. Na območju od polotoka Kola do polotoka Tajmir živi približno 45 tisoč Nencev (včasih jim pravijo tudi Samojedi). Ukvarjajo se z rejo severnih jelenov in z veseljem vabijo vse, da se seznanijo z njihovo kulturo v Centru arktičnega turizma v Narjan-Maru, glavnem mestu Neneckega avtonomnega okrožja. Glavni spremljevalec nenecke družine je bil in še zmeraj ostaja samojed haski; ogreval je namreč otroke v "čumi", prenosnem bivališču v obliki šotora.
Večina od 10.000 pripadnikov tega ljudstva živi na ozemlju sodobne Estonije, v Rusiji je ostalo le 300 teh ljudi v mestu Pečori v Pskovski regiji. Setu verjamejo, da kreganje in grde besede privabljajo zle duhove, zato v njihovem jeziku ni kletvic. Za razliko od luteranskih Estoncev je ljudstvo Setu v obeh državah pravoslavno, vendar so delno ohranili poganska izročila, zato so jim v Rusiji rekli "polovični verniki". Danes Setu v Pskovu govorijo rusko in imajo ruska imena, a kljub temu v regiji še vedno izvajajo etno festivale.
Avtohtoni prebivalci ruskega Primorja (Daljni vzhod) živijo strnjeno v več vaseh na severu regije, središče njihove kulture pa je vas Krasni Jar na ozemlju narodnega parka Bikin. Od tisoč petsto ljudi, ki se štejejo za Udegejce, jih nekaj manj kot sto govori jezik svojih prednikov. Hkrati je ljudstvo ohranilo vero v duhove narave in v moč šamanov. Verjamejo, da izvirajo iz tigra.
Avtohtono prebivalstvo Jakutije in Kamčatke se v stari literaturi imenuje "Lamuti", kar pomeni "morski ljudje". Tradicionalno se ukvarjajo z ribolovom in rejo severnih jelenov, Eveni svoje prve jelene dobijo že ob rojstvu. Takšen jelen naj bi bil last otroka, za dekleta pa predstavlja tudi njihovo doto. Eveni še vedno živijo nomadski življenjski slog in častijo duhove narave. V Rusiji živi približno 20 tisoč predstavnikov tega ljudstva.
Od 16 tisoč ljudi jih 13 tisoč predstavnikov ljudstva Čukči živi na Čukotki, preostali pa na Kamčatki, v Jakutiji in Magadanski regiji. Nekoč so veljali za nenavadno bojevito ljudstvo, ki je vsake toliko časa napadalo svoje sosede: Itelmene, Jukagire, Korjake, in plenilo njihove jelene. Posebej nevarno orožje v njihovih rokah sta bila lok in puščica (mimogrede, med veliko domovinsko vojno so mnogi Čukči sloveli kot odlični ostrostrelci). Danes se večina Čukčev ukvarja z miroljubno rejo severnih jelenov in lovi kvečjemu le mrože.
Ime ljudstva izvira iz besede, ki pomeni "človek". Od 30 tisoč pripadnikov tega ljudstva jih dve tretjini živi v Hanti-Mansijskem avtonomnem okrožju v Zahodni Sibiriji, ohranjajo svojo prvotno kulturo, prepričanja (šamanizem) in jezik. Hantijski lovci imajo ponavadi dve hiši: eno stalno in drugo prenosno, v obliki jurte. Stalne se prav nič ne razlikujejo od navadnih ruskih vaških hiš.
Najbližji sorodniki Hantov, ki živijo v njihovi bližini. Imajo svoj jezik, vendar jih med 12 tisoč Mansi več kot polovica govori rusko. Mimogrede, tudi njihovo ime je nastalo iz besede, ki pomeni "človek". Poleg tega sta hantski in manski jezik precej blizu madžarščini. Za razliko od Hantov so Mansi v veliki večini nomadski pastirji severnih jelenov. Razlikujejo se tudi po kraju bivanja: Hanti imajo raje gozd, Mansi pa tundro.
Poglejte še: Tri domorodna ljudstva Rusije, ki prezirajo civilizacijo in živijo po običajih prednikov
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
