Pet najbolj nenavadnih stvari, ki so si jih sovjetski otroci zaželeli od dedka Mraza

1. Darila presenečenja

V zgodnjih dvajsetih letih se je oče Sovjetske zveze Vladimir Lenin redno pridružil otrokom na novoletnih praznovanjih. Kljub temu se je že takrat čutilo, da prihaja veter sprememb.

Ko je šlo za ideje za darila, je večina otrok mislila, da je sovjetski dedek Mraz vsemogočen.

David Šolomovič/Sputnik

Sprva so goreči zagovorniki komunizma poskušali božič nadomestiti s komsomolskim praznikom (Komsomol je bila sovjetska mladinska organizacija). Konec dvajsetih let 20. stoletja, ko je ateizem postal del državne ideologije, je bila v Sovjetski zvezi odpovedana velika večina tako imenovanih tradicionalnih praznikov, ki so veljali za ostanke meščanske carske dobe.

Božič je bil prepovedan skupaj z njegovim močnim verskim prizvokom in božičnimi jelkami, ki so sodile k njemu. "Če boš posekal jelke, bodo tvoji dnevi turobni in sivi. Če se pridružiš praznovanju božiča, nisi pionir" - sovjetske šole so zelo hitro sprejele to krilatico kot nov slogan.

Vseeno pa prepoved ni rešila "problema" in mnogi so kljub prepovedi še naprej skrivaj praznovali svoje najljubše praznike.

Dedek Mraz bo svoj čas preživel v pogovoru z otroki.

Oleg Ivanov/Sputnik

"Čeprav nismo imeli jelke, sem še vedno verjel v dedka Maza," se je v svojih spominih spominjal slavni sovjetski igralec Jurij Nikulin. "Na silvestrovo sem vedno pustil enega od svojih čevljev pred vrati, v upanju, da bo dedek Mraz vanj položil kakšno igračo ali kaj okusnega. Včasih sem več dni pustil oba čevlja v veži, da bi dedek Mraz to lahko izkoristil."

Nekega jutra je Nikulin, ki je leta 1928 dopolnil sedem let, zagledal kos rženega kruha, posut s sladkorjem in zavit v list papirja. "Ne morem verjeti? A se je dedku Mrazu zmešalo ali kaj?" je pomislil fant, saj se ni zavedal, da je staršem preprosto zmanjkalo denarja in niti svojemu ljubemu sinu niso mogli kupiti poceni igrače. Naslednji dan je na začudenje in olajšanje Nikulina v čevlju našel medenjak v obliki ribe. Bil je v devetih nebesih.

PREBERITE ŠE: 5 stvari, o katerih je sanjal vsak sovjetski otrok

Leta 1935 se je Stalin odločil vrniti praznično jelko nazaj otrokom. Ponovno se je znašla na svojem položaju, in sprejeli so jo kot simbol sreče in del sovjetske socialistične stvarnosti. Tradicija praznovanja prihoda novega leta je postala življenjsko pomembna za večino ljudi.

2. Mandarine

"Vonj vodke, bora in trske, mandarin, cimeta in jabolk!" Tako je vrhunski pesnik in nobelovec Josip Brodski opisal novoletni duh tistega časa.

Dedek Mraz je ruska različica Božička.

Mihail Ozerski/Sputnik

Nič ne zaznamuje božiča bolj kot sladke in sočne mandarine. Prvič uvožene v Rusijo iz Nemčije v 1870-ih letih, so skoraj sto let kasneje postale najbolj prikupni simboli srečnega začetka novega leta. Na začetku 20. stoletja so nekatere moskovske družine sprejele tradicijo obešanja mandarin na praznične jelke. Plodovi so bili pogosto ročno zaviti v srebrno folijo podobno kot orehi.

PREBERITE ŠE: Kako so praznovali novo leto v Sovjetski zvezi (FOTO)

Med dvajsetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja je bilo v Sovjetski zvezi zelo težko dobiti mandarine. Dostop do takega eksotičnega sadja so imeli le tisti, ki so živeli na jugu države, na črnomorski obali Kavkaza (v Gruzijski SSR in Abhaziji, takrat delu Gruzije).

Nekateri otroci še vedno verjamejo, da jim lahko dedek Mraz pomaga rešiti svet.

Boris Kavaškin/Sputnik

Sonce je posvetilo na drugo stran zavese šele v začetku šestdesetih let, ko so mandarine postale končno na voljo v skoraj vseh koncih Sovjetske zveze. Med Marokom in Sovjetsko zvezo je bil dosežen prelomen dogovor, po katerem so iz severnoafriške države uvažali mandarine v zameno za sovjetske traktorje, kombajne in dušikova gnojila. Mandarine so stale samo 1 rubelj in 30 kopejk na kilogram. Takrat je bila povprečna mesečna plača 80 rubljev.

"Sanjal sem o tem, da bi imel cel kup mandarin," pravi 71-letni Boris. "Že sredi petdesetih let je bil vonj mandarin v Moskvi tako redek kot vonj po svobodi. Dedku Mrazu sem napisal več pisem in ga prosil, naj mi prinese peščico mandarin. Obljubil sem, da se bom lepo obnašal in v šoli dobil najboljše ocene. "

3. Učenje novih veščin

V šestdesetih letih, med leti odtajevanja Hruščova, je bilo vzdušje tako drugačno, da so se nekateri otroci odločili, da dedka Mraza ne bodo motili z vsakdanjimi prošnjami, kot so kompleti vlakov za dečke ali šivalni stroji za deklice.

Nekateri otroci so v svojih pismih dedku Mrazu opisali svoje strahove in želje.

Dmitrij Černov/Sputnik

V svojih pismih dedku Mrazu so novi otroci opisali svoje največje sanje. "Želela sem se naučiti plavati," se spominja 69-letna Natalija. "Težava je bila v tem, da sem začel razumeti resničnost dedka Mraza. Nisem popolnoma izgubila vere vanj, ampak sem se začela večkrat spraševati, ali je resničen. Spomnim se, kako sem se odločila, da bom izvedela resnico s prošnjo za nekaj tako rekoč nemogočega. Rekla sem, da se želim naučiti plavati. Pravzaprav sem v tistem letu končno nehala verjeti v dedka Mraza, saj se na koncu nisem naučila plavati. Medtem mi je moj sošolec in najboljši prijatelj Arsenij nekoč rekel, da je dedku Mrazu napisal pismo, v katerem ga je prosil za varno zdravje mame in babice. Rekel je, da želi postati zdravnik. Mnogo let kasneje so se mu uresničile sanje," pravi Natalija.

4. Polet do zvezd

Znameniti sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin je v zgodovino vstopil ne le kot prvi človek v vesolju, temveč tudi kot človek s širokim nasmehom, ki je spremenil potek zgodovine. Njegov 108-minutni orbitalni polet 12. aprila 1961 je začel dobo raziskovanja vesolja. Njegova magnetičnost in odločnost, da nadaljuje s svojim raziskovanjem, sta postala vzor generacijam sovjetskih moških.

Nekateri otroci so izbiro skromno prepustili bradatemu moškemu v rdeči obleki in njegovi čudoviti pomočnici Sneguročki.

Oleg Ivanov/Sputnik

Dmitrij je imel 7 let, ko je Gagarin poletel v vesolje. "Navdušen sem bil do te mere, da sem celo izgubil apetit in zbolel za skrivnostno boleznijo. Manjkal sem celo par dni v šoli, ker vse, o čemer sem lahko razmišljal, je bil le Jurij Gagarin! Ves čas sem spraševal starše, KAKO je to naredil? Pismo dedku Mrazu sem napisal osem mesecev pred praznikom, komaj sem čakal, da pride novo leto! Nisem odlašal, mislim, da sem celo pozabil pozdraviti in kar direktno prosil dedka Mraza, da mi pomaga, da čim prej odletim do zvezd." Dmitrij pravi, da so bili vsi fantje v njegovi soseski že nekaj let obsedeni z vesoljskimi potovanji, v upanju, da bodo nekega dne poleteli na Luno in nazaj.

PREBERITE ŠE: Pet kozmonavtov, ki bi lahko zamenjalo Jurija Gagarina na prvem poletu v vesolje

5. Rešiti svet

Nina je dopolnila 6 let, ko je leta 1979. prvič poslala pismo dedku Mrazu. Odločila se je, da mu bo zaupala svoje skrbi in strahove, največji pa je bil strah pred vojno med ZSSR in ZDA. Ninin oče Viktor, nadarjeni ilustrator, je svoji hčerki naslikal mračno sliko kubanske raketne krize, ki je Moskvo in Washington leta 1962 pripeljala skoraj do nepovratne točke, z drugimi besedami, na rob jedrske vojne.

Mnogi otroci so se pri izpolnjevanju svojih želja zanašali na sovjetskega dedka Mraza.

Mark Gankin/Sputnik

Nina je svoje misli usmerila k najhujšim strahovom, predstavljala si je, da je ves svet zapleten v vojni, ki se bo končala z jedrskim uničenjem. "V svojem kratkem pismu dedku Mrazu sem ga prosila, naj reši svet," se je spominjala 47-letna Nina. "Poudarila sem, da bi po mojem skromnem mnenju njegova čudovita pomočnica Sneguročka morala uporabiti vse svoje čare za uskladitev obeh strani. In nisem bil sama v teh strahovih. Nekateri sošolci so mi kasneje povedali, da so si jedrsko vojno pogosto predstavljali v svojih najhujših nočnih morah."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.