Direktor rezervata Viktor Nepomnjaščij je že pred časom sporočil, da je Likova poslala pismo ruskemu poslovnežu Olegu Deripaski s prošnjo za pomoč pri gradnji nove hiše. Stara koča je bila namreč v slabem stanju. Predstavnik poslovneža je poudaril, da se je Deripaska strinjal s pomočjo puščavnici. Gradnja nove hiše za puščavnico se je začela decembra, v začetku marca pa je bila gradnja končana.
"Agafja Likova se je danes končno preselila v novo hišo, katere gradnjo je omogočil Oleg Deripaska. Hišo je posvetil metropolit Moskve in vse Rusije Kornilij. Njegov obisk v Hakasiji na željo Agafje Karpovne (Likove) je ravno tako organiziral Oleg Vladimirovič," je za TASS povedal predstavnik poslovneža.
Poudaril je, da je bila gradnja hiše izvedena postopoma - sestavili so jo v Abakanu, oštevilčili hlode, nato pa jo ponovno razstavili in odpeljali na parcelo, kjer živi Likova. Dostavili so jih po reki na splavih, skupno je bilo 18 poti. V hišo so že uspeli pripeljati pohištvo in gospodinjske predmete.
Agafja Likova je edina preživela predstavnica družine staroobredcev, ki so jo odkrili geologi leta 1978 v gorah Zahodnega Sajana. Živi sama sredi tajge, občasno pa jo obiščejo prostovoljci, ki ji pomagajo pri vsakodnevnih opravilih.
Družina Likovih je živela osamljeno življenje od leta 1937, puščavniki so se poskušali zaščititi pred vplivi zunanjega okolja, zlasti zaradi verskih razlogov. Ko so jih odkrili geologi, je bilo v tajgi pet prebivalcev: glava družine Karp Likov, sinova Savvin in Dimitrij, ter hčerki Natalja in Agafja. Leta 1981 so umrli trije otroci, leta 1988 pa še oče Likov. Njihovo zemljišče je maja 2001 postalo del Hakaškega rezervata.
Agafji so že večkrat ponudili, da se preseli nekam v civilizacijo, recimo v Moskvo, saj je že precej stara, vendar je ponudbo odločno zavrnila.
"Dajte no, Agafja Karpovna, preselimo te v Moskvo v naš center. Dali ti bomo sobo, tam boste molili," sem ji dejal in ona mi je odgovorila: Ne pride v poštev, ne grem nikamor. Tudi drugi so mi to predlagali. Oče mi je rekel, naj ne grem nikamor od tod, ker če grem, bom takoj umrla," se je spominjal episkop Kornilij. Dodal je, da ima najbrž prav. "Umrla bo zaradi brezdelja, saj je vse življenje trdo delala in bila zaposlena s kozami, vrtom, mačkami, gobami... Nenehno je v gibanju," je dejal.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
