Veliki pravoslavni post v Rusiji: Kaj je dovoljeno in kaj ne?

Legion Media
V postnem času ne gre le za odpoved uživanja določene hrane. Glavna stvar je, da ne smete moralno "jesti" svojih najbližjih, omejiti je treba jezo in razdražljivost.

Veliki post je najstrožji v pravoslavju. Začne se takoj po Maslenici (tednu palačink) in traja 48 dni, vse do Velike noči (40 dni v spomin na Kristusov post, dva praznika: Lazarjeva sobota in cvetna nedelja ter Veliki teden). Postni čas pomeni odpoved od živalskih proizvodov, vendar ne gre za dieto, saj je pravi namen teh omejitev, da se duhovno očistimo in se pripravimo na praznovanje Kristusovega vstajenja. Leta 2021 postni čas traja od 15. marca do 1. maja.

Kako se začne Veliki post?

V. G. Perov. Čisti ponedeljek.

Prvi dan posta se imenuje Čisti ponedeljek: na ta dan je v navadi čiščenje stanovanj, kopanje v ruski banji, s pomočjo molitev pregnati negativne misli in pripraviti na omejitve v hrani in zabavi. Vsem, ki so zdravi, cerkev priporoča, naj se v ponedeljek popolnoma vzdržijo hrane in uživajo samo vodo. V torek je dovoljeno jesti samo kruh in vodo, v sredo in petek pa samo surovo hrano brez olja. Na splošno velja, da so prvi in ​​zadnji tedni posta (ali sedmice, kot jim pravijo verniki) najhujši.

A hkrati post dopušča olajšanja za otroke, nosečnice, starejše ljudi, pa tudi tiste, ki so na poti. Predstavniki cerkve priporočajo, da se ljudje čim bolj vzdržijo hrane in to počnejo prostovoljno. Majhni otroci lahko, na primer, prejmejo manj sladkarij kot običajno.

Čemu bi se morali odreči med postom?

V celotnem obdobju posta se morajo verniki vzdržati hrane živalskega izvora, in sicer mesa, živalske maščobe, mlečnih izdelkov in jajc. Ribe in morski sadeži so dovoljeni le dvakrat v času posta: Ob Marijinem oznanjenju (7. aprila) in na cvetno nedeljo (25. aprila 2021). Na Lazarevo soboto (na predvečer cvetne nedelje) je dovoljen kaviar. Alkohol je prepovedan med celotnim postom, vendar lahko ob nedeljah, na Lazarevo soboto in v četrtek Velikega tedna spijete kozarec rdečega vina.

Glavna stvar je, da ne smete moralno "jesti" svojih najbližjih - omejiti morate jezo in razdražljivost.

Kaj lahko jeste med postom?

Ob delavnikih so obroki enkrat na dan zvečer, ob vikendih pa dvakrat na dan.

V postnem času se izmenjujejo dnevi surove in tople hrane: v ponedeljek, sredo in petek naj bi jedli surovo hrano brez olja, v torek in četrtek toplo hrano brez olja, ob vikendih pa kuhano hrano z oljem.

Postno prehrano sestavljajo številna žita: ječmen, ovsena kaša, ajda - izbira je velika. Dovoljena je zelenjava, sadje, oreščki, fižol, gobe, kruh in med. Verniki pogosto pripravljajo lahke juhe, vegetarijanske polpete in postne kolače. Od pijač je dovoljena voda, vsi čaji, kava, žitna kava in kompoti. Menijo, da hrana ne sme imeti močnega okusa, zato se je treba začimbam izogibati. Prav tako ni priporočljivo cvreti, bolje je vreti, dušiti ali peči.

Hrana ne sme biti težka, verniki svetujejo izogibanje prenajedanju s svojo najljubšo hrano. Če lahko človek naenkrat poje celo skledo varenikov z zeljem ali ducat krompirjevih pirogov, potem je bolje, da se jim odpove, kljub temu, da gre za postne jedi.

Najstrožji teden

Zadnji teden pred veliko nočjo se imenuje Strastni teden. Od ponedeljka do srede je dovoljena surova hrana brez olja, v četrtek topla hrana z oljem in vinom, v petek pa naj bi se vzdržali hrane (dovoljena je samo pitna voda). V soboto se postni čas konča s surovo hrano brez olja, toda z vinom. V nedeljo nastopi velika noč, za katero verniki pripravljajo kolače, skutino pasho in barvajo jajca.

Kaj je še prepovedano v postnem času?

Med postom je prepovedano vedeževanje (vendar ga cerkev na splošno ne odobrava), kajenje (vsaj poskušajte se premagati), močan alkohol in intimni odnosi. Zaradi tega tudi pravoslavna cerkev med postom ne izvaja porok. Priporočljivo je tudi, da se vzdržite zabave in veselic in ta čas namenite molitvam.

Cilj posta je boriti se s svojimi strastmi, da bi se tako duhovno približali Bogu. Tudi če se ne morete omejiti v hrani, lahko svoja prizadevanja usmerite v dobra dela.

Kakšna je razlika med pravoslavnim in katoliškim postom?

Tudi katoličani imajo svoj post, ki pa se razlikuje po datumih (zaradi razlike v koledarjih). Leta 2021 traja katoliški post od 17. februarja do 3. aprila. Če se pravoslavni post vedno začne v ponedeljek, potem se katoliški vedno začne v sredo (na pepelnično sredo na bogoslužjih župljane posujejo s pepelom po glavi). Katoliški post se začne 46 dni pred veliko nočjo in ga ni potrebno upoštevati ob nedeljah, zato traja natanko 40 dni. V času posta se morajo verniki odpovedati uživanju mesa, medtem ko so mleko in ribe dovoljeni, razen nekaj vmesnih dni.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke