Vsakdo, ki se preseli v Rusijo iz tujine, je najbrž pripravljen na določene spremembe v načinu življenja. A včasih ljudje na svojo absolutno začudenje ugotovijo, da so tudi nekatere najbolj vsakdanje stvari, ki so jih bili navajeni doma, v Rusiji danes prepovedane.
Tujci, ki živijo v Rusiji se najbrž najpogosteje pritožujejo nad pomanjkanjem nekaterih evropskih sirov. Leta 2014 je Rusija prepovedala uvod določenih prehrambnih izdelkov iz Evropske unije v odgovor na sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla EU. Zaradi politike sankcij so Rusi in tujci v Rusiji ostali brez dostopa do nekaterih izdelkov, ki so jih bili navajeni od prej.
"Nekdo je omenil francoske sire iz surovega mleka. Zelo jih pogrešam. In kakovostne zrezke iz Avstralije in Amerike. Vse to zaradi sankcij," je povedal Jay Miller v pogovoru za naš portal.
Medtem ko je prepoved uvoza določenih prehrambnih izdelkov že leta dokaj znano dejstvo, pa nezmožnost dostopa do družbenih omrežij, kot je npr. LinkedIn, tujce v Rusiji popolnoma preseneti. Leta 2016 je rusko sodišče odločilo, da mora biti LinkedIn v Rusiji blokiran zaradi domnevnega kršenja zakona o varnosti osebnih podatkov. Od takrat naprej je to priljubljeno družbeno omrežje s poudarkom na gradnji kariere v Rusiji uradno prepovedano. A nekateri uporabniki še vedno najdejo obhod prepovedi z uporabo storitev VPN.
V Rusiji na zvezni ravni ni v veljavi nobene uradne prepovedi prodaje energijskih pijač mladoletnim osebam, a kljub temu prihajajo pritožbe, češ da blagajničarji zahtevajo predložitev osebne izkaznice osebam, ki to hočejo kupiti, saj menijo, da so jim kršene pravice.
V resnici pa ima blagajničar dejansko pravico zahtevati osebni dokument, saj je prodaja energijskih pijač prepovedana na lokalnem nivoju v skoraj polovici ruskih regij, ne pa povsod.
In tako, odvisno od tega, kjer v Rusiji se nahajate, boste lahko ali pa ne kupili pločevinko Red Bulla ali kakšne druge energijske pijače, če ste mlajši od 18 let. Včasih so regulativi prepuščeni prosti interpretaciji, kar lahko vodi do nekoliko komičnih situacij.
"Mislim, da obstajajo zakoni v Rusiji, ki prepovedujejo prodajo energijskih pijač, kot je Red Bull, mladoletnikom. A mislim da navadna kokakola ne šteje tu zraven. V neki majhni trgovini v Vologdi sem hotela kupiti dve pločevinki Coca Cole Zero, pa me je blagajničar vprašal za potni list. Bila sem zelo presenečena nad tem, a sem uspela odgovoriti v ruščini "Нужен?" ("Ali je res potreben?"). Rekla sem, da ga nimam s sabo, zato mi ju ni hotel prodati. Malo mi je nerodno govoriti po rusko, zato nisem spraševala naprej. Malo sem bila razočarana, a to zame ni bila kakšna velika neprijetnost. Bila sem predvsem zmedena. Edinkrat, kadar so me vprašali za potni list, je bilo, ko sem hotela kupiti kokakolo," pravi Andrea Doherty, ki živi v Moskvi.
Malenkost bolj resna zadeva so informacije, da naj bi nekateri tujci imeli težave v Rusiji legalno dobiti zdravila na recept, ki so jih uporabljali doma. To se dogaja, ker morajo ruski zdravstveni regulatorji certificirati vsa zdravila, ki se distribuirajo po državi, in včasih zavzamejo drugačno stališče glede določenega zdravila, kot pa regulatorji v drugih državah.
"Provigil (Modafinil) in Adderall veljata za prepovedani substanci. Če jih naročite preko spleta in Pošte Rusije, vas lahko čaka zaporna kazen. Dejstvo, da imam diagnosticiran ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) in recept ameriškega zdravnika, mi nič ne pomaga," pravi Gene Kurbatov.
Preden je stopil na letalo za Rusijo, Kurbatov pravi, da je na letališču zavrgel vsa zdravila, potem ko mu je nek prijatelj predlagal, naj to stori. Po prihodu v Rusijo je poiskal nadomestke, ki mu pomagajo in jih je mogoče legalno kupiti.
Obstaja več primerov v Rusiji, ko so bili ljudje aretirani na poštah, kamor so prišli prevzeti pakete z zdravili, ki niso registrirana v Rusiji.
Nekateri izseljenci so izkusili neprijetnosti, ko so bili opozorjeni za aktivnosti, ki niso uradno prepovedane. Snemanje v moskovskem metroju je ena takšnih aktivnosti.
"Paznik v moskovskem metroju mi je prepovedal fotografirati te čudovite postaje. Moral sem se prav prisiliti, da mu nisem pokazal informacijskih tabel povsod naokoli, ki pravijo, da je fotografiranje dovoljeno (dokler ne uporabljaš trinožnika, bliskavice, ali pa oviraš potnike). To je bila edina negativna izkušnja, ki sem jo imel med svojim dvotedenskim bivanjem," pravi Seb Renard, ki dodaja, da ko je kasneje fotografiral v neki drugi metro postaji, je imel prijateljski pogovor s policistom, ki je deloval "radoveden, ne pa sumničav".
S pritožbo naslednjega priseljenca bi se strinjali mnogi Rusi; nenapisana prepoved odpiranja okna na vlaku, da bi se človek nadihal svežega zraka.
"Ko so okna na vlaku privita, gretje pa dela na polno, postane precej zadušljivo, še posebej če nekdo med vsem tem v vagonu jé ribo ali kuhano jajce. Sprevodnice nikoli ne odprejo oken, niti poleti."
Ker pa ta prepoved ni uradna, marsikdo upa, da se bo uspel pogajati s sprevodniki. Vso srečo pri tem!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
