Strokovnjaki so analizirali posnetke iz Kemerovske regije, Krasnojarskega ozemlja, Tuve in Hakasije. Najslabše je na Krasnojarskem ozemlju, kjer je bilo ugotovljenih 14 primerov onesnaženja v dolžini 816 kilometrov.
Temu sledi Tuva - šest primerov in 237 kilometrov, nato pa Kemerovska regija - pet primerov in 218 kilometrov, na zadnjem mestu pa je Hakasija - pet primerov in 203 kilometrov.
Strokovnjak WWF Aleksander Kolotov je ugotovil, da so takšne rezultate dobili s spremljanjem v samo mesecu in pol. Satelitsko spremljanje na Daljnem vzhodu je 8. julija pokazalo onesnaženost rek v skupni dolžini 2885 kilometrov. Najpogosteje se težave pojavijo v Amurski regiji, nato pa na Zabajkalskem in Habarovskem ozemlju.
Po Kolotovu satelitsko spremljanje ne more razkriti polnopravne slike, saj ne zajema območij intenzivnega pridobivanja zlata. Organizacija preprosto nima sredstev za spremljanje severnih regij Krasnojarskega ozemlja, Magadanske regije in Jakutije. Kar pa jim uspe izslediti, prikaže neverjetno grozljivo sliko. Vsako leto država izgubi veliko rek, zaradi onesnaženja poginejo vse ribe. Degradacija rečnega sistema ogroža vrste živali, ki se hranijo z njim, poleg tega pa jim je odvzet vir čiste vode.
Medtem predsednik Zveze ruskih iskalcev zlata Viktor Tarakanovski trdi, da uradno pridobivanje zlata ne more ustvarjati težav, saj tehnologija predvideva oblikovanje ločenega rezervoarja za pranje peska, ki ni povezan z reko. Po njegovem mnenju glavne težave povzroča nezakonito rudarjenje.
Oktobra lani je WWF poročal o ugotovitvi približno 80 dejstev o onesnaženju rek v več regijah Sibirije, kjer delujejo podjetja za pridobivanje zlata. Takrat je bila skupna dolžina ugotovljenega onesnaženja vodnih teles 2611 kilometrov.