Uralski znanstveniki so prvič v Rusiji razvili tehnologijo za spreminjanje kravjega genoma na celični ravni. V Sverdlovski regiji se je tako že rodilo prvo gensko spremenjeno tele.
Raziskovalci so za spreminjanje izbrali tri cilje: dovzetnost za govejo levkemijo, prisotnost rogov in vsebnost alergene beljakovine v mleku.
Pri prvem gensko spremenjenem teletu so uspešno blokirali gen, ki določa dovzetnost živali za levkemijo. To je pomemben mejnik v živinoreji, saj je levkemija ena najpogostejših nalezljivih bolezni pri govedu.
Mleko krav, okuženih z levkemijo, je iz več razlogov neprimerno za uživanje. Njegova sestava ne ustreza standardom varnosti hrane, v takem mleku se zmanjša raven esencialnih aminokislin, laktoze, beljakovin, kazeina, poveča se število somatskih celic.
Anna Krivonogova, doktorica bioloških znanosti, udeleženka znanstvenega projekta iz Uralskega zveznega agrarnega raziskovalnega centra Uralske podružnice Ruske akademije znanosti, se prav tako sklicuje na študije, ki potrjujejo povezavo med uživanjem mesa in mleka živali z levkemijo in razvoj raka pri ljudeh, zlasti raka dojke pri ženskah.
Znanstveniki so med svojim delom spremenili genom krave tako, da so v prvotno celico vstavili adenovirus, ki nosi sistem za spreminjanje genoma. Ta metoda je raziskovalcem omogočila odpravo genske spremembe ne le pri gensko modificirani živali, ampak tudi pri njenih potomcih.
Znanstveniki upajo, da bodo v prihodnosti ustvarili kravo brez rogov, odporno na levkemijo, ki bo proizvajala hipoalergeno mleko. Genetsko "blokiranje" rasti rogovja bo v prihodnosti omogočilo izogibanje travmatičnim operacijam za odstranitev telečjih rogov. Zaradi hipoalergenosti mleka bo ta pomemben izdelek bolj dostopen ljudem z alergijami na hrano.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.