Kako Rusi izbirajo imena za otroke

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V Rusiji je precej razširjena šala o otroku s tradicionalnim imenom, kot je Ivan, ki v šoli velja za črno ovco. Dandanes imajo vsi njegovi sošolci imena, ki ruskim ušesom zvenijo "eksotično", kot so Mark, Platon in Miroslav. Tudi deklica z nekoč priljubljenim imenom Olga je danes izgubljena med Aurorami, Atenami in Mijami, ki sploh niso ruska imena.

Dandanes je mogoče v Rusiji srečati otroke z različnimi neverjetno eksotičnimi imeni.

Konstantin Čalabov/Sputnik

Vse več ruskih staršev daje prednost zahodnjaškim imenom, kot sta Simon ali Olivija. Po drugi strani pa se pojavlja tudi trend, da otroku dajo arhaično slovansko ime, kot sta Svjatogor ali Fevronija. Zaradi globalizacije in vse večjega zanimanja za zgodovinsko preteklost Rusije lahko zdaj v isti sobi najdemo mešanico otrok, ki so poimenovani tako po slovanskih ljudskih junakih kot po hollywoodskih zvezdah.

Seveda je bilo v preteklosti drugače. Kako so Rusi pred desetletji in stoletji izbirali imena za svoje otroke?

Verski vpliv

Rusi so od nekdaj imeli dve imeni. Eno so dobili ob rojstvu, drugo pa ob pravoslavnem krstu. Prvo je bilo uradno ime - tisto, s katerim so osebo imenovali v življenju in v uradnih dokumentih. Drugo, krstno ime je bilo bolj intimno, nekakšno skrivno ime, ki ga je poznal samo Bog. S tem imenom je Bog "komuniciral" z osebo med molitvijo in cerkvenim življenjem.

Krst otroka v Ruski pravoslavni cerkvi

Donat Sorokin/TASS

V stari Rusiji ljudje niso praznovali rojstnih dni. Nasprotno, praznovali so svoj tako imenovani god, posvečen njihovemu svetniku zavetniku. (Eno svetniško ime so lahko praznovali tudi večkrat na leto).
Glavno pravilo pri izbiri imena je bilo, da so pogledali v pravoslavni koledar in videli, kateri svetnik praznuje na določen datum.

Poimenovanje otroka z določenim svetniškim imenom je veljalo za znamenje pobožnosti, saj se je verjelo, da je ta svetnik postal otrokov zavetnik. Zato je duhovnik ob krstu preveril koledar in dal otroku novo ime, ki je ustrezalo temu datumu.

Med aristokracijo je bila zelo pogosta uporaba družinskih imen kot svetniškega imena. To pravilo je veljalo za Rurikide v srednjem veku in tudi za prve Romanove konec 16. stoletja. Pred vladavino Petra Velikega (in njegovim sprejemanjem evropskih običajev in manir) so pogosto uporabljali tako posvetna kot cerkvena imena, zlasti ker je bila Cerkev pristojna za registracijo rojstev in smrti.

Mihael Ruski, prvi car dinastije Romanov

Javna domena

"V zgodovinskih virih se uporaba dveh krščanskih imen ne pojavlja le med pripadniki aristokracije, temveč tudi med ne tako plemenitimi ali celo nižjimi uradniki, trgovci, obrtniki, kmeti in podaniki, vdovami in dekleti, majhnimi otroki in starejšimi," sta v svoji študiji o tradiciji ruskih krščanskih dvojnih imen zapisala znanstvenika Anna Litvina in Fjodor Uspenski.

Navdušenje nad evropskimi imeni

Peter Veliki je preoblikoval tradicijo dvojnih imen in začel širšo izbiro imen, vključno z imeni v evropskem slogu. Eden najbolj znanih primerov je, da sta sinova Petrovega najbližjega prijatelja Aleksandra Menšikova dobila imeni Peter-Luka in Pavel-Samson.

Kljub temu je od konca 17. stoletja naprej ta tradicija postala manj pogosta in od carja Alekseja in Petra Velikega naprej ruski vladarji niso uporabljali svojih drugih imen. Hkrati je v Rusijo prišlo veliko število tujcev, ki so sprejeli pravoslavje in so prevzeli nova in včasih tudi nenavadna imena.

Peter Veliki (desno) upodobljen skupaj z ženo Katarino, tremi hčerami Ano, Elizabeto in Natalijo ter vnukom Petrom

Javna domena

Rojstno ime žene Petra Velikega, carice Katarine I., je bilo Marta Skavronskaja. Katarina Velika se je rodila kot Sophie. Hkrati pa je Peter svoje hčere poimenoval Elizaveta in Ana, imeni, ki se prej v dinastiji Romanovih nista uporabljali (in nista bili tako znani v Rusiji). Ko pa sta se ti ženski povzpeli na prestol, sta ti imeni takoj postali priljubljeni in to ohranili še do danes.

Starodavna imena, kot sta Ivan in Vasilij, ki sta bila prej pogosta med carji, med vladajočo družino niso bila več priljubljena in od 18. stoletja so bili na prestolu trije Petri, Pavel in nato trije Aleksandri ter dva Nikolaja. Ta imena so se sčasoma razširila tudi med navadnimi ljudmi.

Sovjetska različica ruskih imen

Revolucija leta 1917 je državo obrnila na glavo, spremembe pa so se dotaknile tudi tradicij in trendov pri izbiri imen. V okviru sovjetske protireligiozne kampanje imena niso bila več vezana na cerkveni koledar, čeprav so nekateri verniki to še naprej počeli na skrivaj, ne da bi odkrito praznovali verski datum imena.

Zdi se, da so nova imena bolje ustrezala novi sovjetski kulturi. Najprej se je močno povečalo število Vladimirjev (poimenovanih po Vladimirju Leninu, revolucionarnem voditelju), med letoma 1932 in 1950 pa je bil Vladimir med najbolj priljubljenimi moškimi imeni. Hkrati so se pojavile nekatere modifikacije imena Vladimir Lenin. Otroke so poimenovali Vilen (V. I. Lenin), Vladlen (ženska različica Vladlena) in Ninel (Lenin, zapisan narobe).

Obstajala je tudi vrsta drugih revolucionarnih imen, od katerih so bila nekatera precej ustvarjalna, druga pa precej nenavadna. Na primer, obstajalo je redko, a zelo sovjetsko ime "Dazdraperma", skrajšana oblika DaZdravstvujet Pervoje Maja - Slava prvemu maju. "Stalik", "Staliv" in "Stalen" so bila imena, ki jih je navdihnil Stalin. Ime "Mels" pa je bilo ustvarjeno iz prvih črk Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Ime "Elina" se je pojavilo po skoraj popolni ELektrifikaciji in INdustrializaciji Sovjetske zveze.

Otroke so poimenovali tudi v čast tujih komunistov: deklice so pogosto imenovali Rosa in Klara (po Rosi Luxemburg in Clari Zetkin), dečke pa Karl in Ernst (po Karlu Marxu in Ernstu Thälmannu).

Sovjeti so si izmislili tudi ustvarjalna imena, pri katerih so uporabili osnovne elemente iz periodnega sistema - "Radij", Volfram in druga. Obstajala so celo geografska imena, kot je Volga. Po letu 1961 in vesoljskem poletu Jurija Gagarina je postalo izjemno priljubljeno ime Jurij, sledilo pa mu je ime Valentina v čast Valentine Tereškove, prve ženske v vesolju.

Clara Zetkin in Rosa Luxemburg, 1910

Javna domena

Hkrati je sovjetska doba nepričakovano spodbudila novo zanimanje za rusko preteklost, zlasti za predkrščanske ljudske pravljice in imena, ki niso bila vključena v cerkveni koledar. Ponovno so se pojavila nekatera stara, zastarela slovanska imena, kot je Svjatozar.

Zakaj je v Rusiji toliko grških imen?

Aleksander, Aleksej, Anatolij, Andrej, Vasilij, Jevgenij, Nikolaj - vsa ta kultna ruska imena so pravzaprav grškega izvora. Tudi Ivan je oblika starogrškega imena Ioann (Janez). Razlaga je preprosta. Ruska pravoslavna cerkev je kopirala Bizantinsko grško cerkev in ljudje so dobili imena po grških svetnikih.

Šele ko je minilo veliko let in so se pojavili domači ruski svetniki s pravimi ruskimi imeni (Olga, Vladimir, Boris in Gleb), so se ta razširila po vsej državi.

Boris in Gleb, ena prvih ruskih svetnikov

Javna domena

Še vedno pa ima približno polovica sodobnih ruskih imen grške korenine. Mimogrede, leta 2022 je bilo grško ime Aleksander najbolj priljubljeno moško ime za novorojenčke (in Sofija najbolj priljubljeno ime za deklice).

Nekateri ljudje pa imena še vedno preverjajo v cerkvenem koledarju. "Ko sem razmišljala o hčerinem imenu, sem v koledarju preverila, katerega svetnika praznujemo na njen rojstni dan, in ni bilo nobenega ženskega imena. Zato sem izbrala ime, ki mi je bilo všeč, in smo samo označili drug datum, ki se ujema s tem svetnikom," pravi 33-letna Jelena.

Novo leto v perinatalnem centru

Sergej Karpuhin/TASS

Kljub temu veliko ljudi izbere imena na podlagi osebnih preferenc ali sledi tradiciji poimenovanja otrok po starih starših in sorodnikih. "Ime mi je Sergej, moj oče je bil Boris, moj dedek pa Sergej. Tudi svojemu sinu sem želel dati ime Boris, vendar ženi to ime ni bilo všeč, zato sem izbral ime Anton, kot je bilo ime mojemu pradedku. Moj sin se je odločil, da se ne bo držal te tradicije, in tako so sina poimenovali v čast ženinega dedka," pravi 63-letni Sergej.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.