Kako je neka Američanka v Rusiji našla svojo "Sezamovo ulico"

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Laura Pickens se je rodila v Kaliforniji in je imela zelo rada svoje kalifornijsko otroštvo: veliko sosedov, druženje. Pri desetih letih sta se starša preselila v Južno Karolino, kjer je bilo življenje podobno samotnemu gozdu, skoraj popolnoma izolirano. Želela je živeti tako kot v Sezamovi ulici, z zabavno druščino na isti ulici, s prijateljstvom in občutkom pripadnosti.

Kalifornijsko otroštvo

Osebni arhiv

Leta pozneje je v južnem ruskem mestu Krasnodar na dvorišču svojega doma našla svojo "Sezamovo ulico". "Ob praznikih smo vedno skupaj, če nam odklopijo vodo, se gremo vedno skupaj boriti. Tega občutka nisem imela niti v Kaliforniji, ko sem bila še otrok. In to mi je všeč," pravi Laura.

Zakaj Rusija?

Laurini predniki so se pred skoraj sto leti iz Nemčije preselili v ZDA in že kot otrok je sanjala o vrnitvi v svojo zgodovinsko domovino. Toda nenadoma si je zaželela iti v... Rusijo.

"Končala sem študij, delala kot grafična oblikovalka... In nenadoma sem se odločila, da je to to! Čas je napočil in sem se odpravila! Rusija je bila kot uganka. Dežela s skrivnostjo", se spominja. V šoli v ZDA je slišala, da je Sovjetska zveza sovražnik, in spraševala se je, kaj je na njej tako strašnega. "Nisem verjela in želela sem spoznati skrivnost Rusije."

Laura Pickens v mladosti

Osebni arhiv

Laura se rada spominja, kako so se odnosi med Rusijo in ZDA v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izboljšali, kako je obstajalo upanje na skupni razvoj, čeprav ne tekmovalnost, temveč prijateljstvo. "To je bil čudovit čas, danes pa se mi srce trga, ko vidim, kaj se dogaja. Amerika je zame kot mama, Rusija pa kot oče. Vse to doživljam kot svojo osebno žalost."

Prvi vtisi in ruska duša

Laura je v Krasnodar priletela pred 13 leti. "Bilo je poletje, vozili smo se po poljih, mimo kmetij. Spomnim se velikega jarka z vodo, ob kateri so bili na vsakih 50 metrih napisi "Kopanje prepovedano!" Pod vsakim znakom so plavali ljudje. Niti ne med znaki, temveč prav pod njimi. To je bil moj prvi vtis o resnični ruski duši.

Takoj je poudarila, da se ljudem v Rusiji vedno mudi in hitijo - na avtobus, na odprtje trgovine... Sama trdi, da v 13 letih ni začela hiteti kot ostali: "Mirno grem do njih in odprejo mi vrata.

Življenje v Rusiji ni lahko, ljudje pa so tega vajeni in so vedno moralno pripravljeni na še slabše razmere. "Kaj je spet? Pa daj no! Dajmo, dajmo! Prinesite še več težav! Vseeno bom živel sproščeno!" To je ruska duša, ki je mnogi ne razumejo, je prepričana.

Ruski mož in otroci

Laura in njen bodoči mož, rock glasbenik Viktor, sta se spoznala v klubu na rock zabavi. Poročila sta se leta 2014. "Moj mož je imel tisti večer nastop v klubu, zato sva se odločila, da bo to najina poročna zabava."

Poroka Laure in Viktorja

Osebni arhiv

Laura pravi, da so ameriški moški bolj čustveni. Lahko jočejo in niso videti nič kaj mevžavi. "Ruski moški so brutalni, a če se jim čustva stopnjujejo, preklinjajo ali vpijejo. To je težava, jok bi bil namreč veliko boljši za njihovo zdravje."

Laura je sinova rodila v običajni bolnišnici v Krasnodarju, in to brezplačno. "V Ameriki bi plačala 10.000 dolarjev in bila na oddelku s petimi zvezdicami. Toda zakaj? Želim si le zdravega otroka, to je vse." Laura se spominja, da so bili zdravniki prijazni in pozorni do nje, ženske v sobi pa so ji govorile: "To je zato, ker si Američanka." "Ampak mislim, da ne. Bila sem samo pripravljena jih poslušati in sem spoštovala njihovo znanje."

Rusko-ameriška družina

Osebni arhiv

Sinova Aleksander in Daniel tekoče govorita dva jezika: doma angleško, v šoli in na dvorišču pa rusko.

Feminizem in ruske ženske

Nasmejano ameriško lepotico primerjajo z Marilyn Monroe in ji pogosto delijo komplimente. V ZDA bi to dolgo veljalo za nadlegovanje, vendar Laura pravi, da v Rusiji ta problem ni tako pereč. "Za žensko tukaj je normalno, da v službo nosi oprijete hlače, ki poudarjajo njeno postavo. To velja za razkazovanje njene lepote. V Ameriki bi takšne hlače razumeli kot signal, samopromocijo."

Hkrati Laura izpostavlja še eno težavo - po njenem mnenju se mnoge Rusinje doma pogosto počutijo kot sužnje. Na primer, mlade matere so zelo kategorične in menijo, da je treba za otroka kuhati na veliko in samo "zdravo" hrano, obvezno delati pelmene doma in skuhati juho. "Menijo, da je vse, kar je narejeno na hitro, slabe kakovosti in da otrok ne bi smeli hraniti na ta način. Kuhati je treba tako, da boli!"

Laurina sinova Daniil in Saša.

Osebni arhiv

Laura tega ni vajena: bolj ji je pomembno, da otroci jedo raznovrstno hrano, ne le nič kaj dišečo juho, in da to ne vzame veliko časa materi. Pet dni na teden dela tudi kot učiteljica angleščine in poučuje sedem ur na dan. "Zato nimam časa za domače pelmene," se smeji.
Dekle obžaluje, da v Rusiji veliko ljudi feminizem razume narobe, mislijo, da je mizandrističen, vendar gre za enake pravice, priložnosti in plače.

Njena poklicanost je deliti dobroto

Poleg dela tutorke Laura prostovoljno sodeluje tudi v šoli svojih otrok. Pravi, da je njen glavni cilj v življenju pomagati ljudem. "Imam zelo srečno usodo, zato se želim zahvaliti in deliti dobroto."
Sprva se ni želela pridružiti svetu staršev. "Mislila sem si, da sem neumna Američanka, da ničesar ne vem, da ne govorim dobro rusko. Toda ko sem na sestankih videla, da ljudje ne najdejo skupnega jezika, sem spoznala, da sem potrebna.

Laura je otrokom pripravila delavnico priprave čipsa in omak iz različnih delov sveta.

Osebni arhiv

V Ameriki je delala na področju komunikacij, zato je mirno reševanje težavnih vprašanj njena resnična poklicanost. "Zato sem začela hoditi na sestanke in govoriti: "Spoštujem vaše mnenje in tudi vaše, ampak zakaj ne bi poskusili narediti takole? Naš besednjak se je začel spreminjati, okolje ni več tako "toksično". In otroci so se začeli družiti."

Nove navade

Včasih ljudje pravijo, da je Laura že bolj Rusinja kot Američanka. Navadila se je tudi na tradicionalni vsakoletni poletni izklop tople vode v Rusiji. "Seveda je malce neprijetno, toda kopanje otrok v kadi, polivanje z vodo kot v otroštvu mi je zelo všeč, to je zelo ganljivo."
Dekle je vzljubilo tudi rusko kuhinjo in se naučilo kuhati boršč, soljanko in pilav. Obožuje sled pod kožuhom in okroško (ki ji pravi mokra solata).

Kljub temu meni, da ostaja Američanka - zaupljiva, čustvena, odprta, "glasna". Priznati je treba, da je že prenehala razmišljati preveč v prihodnost in začela ponavljati rusko mantro "vse bo v redu". "To je takšna čarovnija, s katero je lažje živeti. Da, v tem sem že podobna Rusom."

Ruski ljudje

Laura meni, da so Rusi močni, urejeni in pametni. "Pri nas se uporablja izraz "street smarts". To je modrost, ki je ne učijo v šoli. Rusi zelo hitro razumejo, kdo je pred njimi in kaj lahko pričakujejo od osebe, težko jih je prevarati. Američane je veliko lažje prenesti okoli.

Hkrati so po njenem mnenju Rusi zadržani in previdni ter vedno pričakujejo neko prevaro. Zato Laura prva naveže stik in vse nagovori z nasmehom. Enega soseda vpraša o njenem zdravju, drugega pa o tem, kdaj bo rodila njegova žena.

Nočni pogled z vrha Krasnodarskega parka. Park Galitskovo

Legion Media

"Včasih me imajo ljudje za čudno ali neumno, vendar v 98% primerov vidim pozitiven rezultat: jaz nekomu pomagam, on pomaga nekomu drugemu. In potem se dobro spet vrne k meni. V Rusiji, kjer so ljudje zelo previdni, živijo težko, v težkih razmerah, je ta prenos dobrote zelo potreben, saj nas vse ohranja pri življenju."

In ljudje na njeni krasnodarski "Sezamovi ulici" se resnično odzovejo na glasno nasmejano Američanko s toplino in povsem brez sumničavosti. Tudi sami se obračajo nanjo z vprašanji ali po pomoč. "Vidiš, veriga dobrote deluje!" se veseli Laura.

Intervju je bil opravljen za projekt revije Nacija 'Iz Rusije z ljubeznijo'. Prvotno različico, objavljeno v ruščini, je spremenilo uredništvo Russia Beyond. Izvirnik si lahko preberete tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.