Na najbolj oddaljenih otokih Soloveckega arhipelaga že več kot sto let nabirajo laminario in fucus (vrsti morskih alg, op. ur.). V začetku dvajsetega stoletja so jih uporabljali za pridobivanje joda, ki je bil ključnega pomena za rusko vojsko med prvo svetovno vojno. Danes jih uporabljajo za izdelavo kozmetike, prehranskih dopolnil in prigrizkov. Tehnologija pridobivanja se ne spreminja. Ljudje se z lesenimi čolni odpravijo na morje in nabirajo alge z ročno koso, stoje na krmi.
Otok Malaja Muksalma je eden izmed najbolj "ne-turističnih" v Soloveckem arhipelagu. Od drugih otokov ga ločuje ozka ožina s kamnitimi plitvinami in ogromnim grebenom. Sem lahko s čolnom zaide le izkušen kapitan, ki dobro pozna območje. In to le v določenih mesecih, ko Belo morje ni polno ledenih plošč in preveč razburkano.
Na otoku je le ena majhna trgovina, ni nobenih razvedril in tudi mobilnega omrežja skorajda ni, saj je na voljo le telefonska govorilnica, s katere lahko kličete le znotraj Arhangelske regije.
Tukaj od maja do septembra nabirajo laminario in fucus. V ostrih arktičnih razmerah se v teh morskih algah nabere ogromna količina mikroelementov - več kot 70, vključno s prehranskim jodom. Vendar se alge, tako kot pred stoletjem, pridobivajo izključno ročno.
Večino alg nabirajo moški, saj je delo fizično zahtevno. Na otoku delajo tudi ženske, vendar pri drugih opravilih: pripravljajo obroke, pomagajo obešati alge za sušenje.
Na morje se odpravijo zgodaj zjutraj, ob 4. in 5. uri zjutraj, poleti na Soloveckih otokih skoraj ni temno - na to vpliva bližina arktičnega kroga. Vsak dobavitelj ima svoj leseni čoln z motorjem, stari prebivalci ruskega severnega Pomorja jim pravijo karbas. V rokah držijo dolgo koso z privarjenimi žeblji na lesenem ročaju. Ob plimi so rjave laminarie popolnoma vidne. S koso zapičijo pod koren in jih potegnejo na karbas. Ena takšna alga zraste do 6 metrov in je ni lahko izvleči. Ob 11. in 12. uri se čolni vrnejo v vas, kjer obesijo alge na suho.
Med belimi nočmi se nabiralci alg odpravijo na košnjo dvakrat na dan.
Na dan je mogoče nabrati do pol tone ali celo tono alg. Alge sušijo na prostem, kar je treba početi zelo previdno, da se alge ne poškodujejo. V povprečju se laminaria zmanjša za šestkrat. Z drugimi besedami, za pridobitev ene tone suhih alg je treba posušiti šest ton alg. Nato posušene alge odpeljejo na kombinat.
V Arhangelsku se morske alge večinoma uporabljajo za izdelavo različnih aditivov za živila, uporabne kozmetike, povojev za celjenje ran pri opeklinah in še veliko drugega.
Plače nabiralcev so odvisne od količine "pridelka", ki ga zberejo. V sezoni zaslužijo pol milijona rubljev in več, seveda pa je vse odvisno od človeka in od kapric narave. Veliko pa odloča tudi psihološki dejavnik - ni vsak pripravljen preživeti nekaj mesecev v špartanskih razmerah. Mimogrede, na otoku je prepovedana prodaja in uporaba alkoholnih pijač, kar je prav tako treba upoštevati.
Da so morske alge izredno koristne, so že vedeli mnogi v starih časih, vendar se je industrijska predelava začela šele v 19. stoletju, ko so odkrili jod. Takrat so ga uporabljali predvsem za razkuževanje. V začetku 20. stoletja je Rusija kupovala jod v Evropi, predvsem v Nemčiji, ko pa se je začela prva svetovna vojna, je morala nemudoma organizirati lastna podjetja. Brez razkuževanja bi bila lahko vsaka rana usodna.
Leta 1918 je nastal Arhangelski kombinat morskih alg, ki se je lotil pridobivanja laminarie na Soloveckih otokih.
Arktične alge so začeli preučevati biologi. Med blokado Leningrada leta 1942 je algologinja Ksenija Gemp iz Arhangelska pomagala pri vzpostavitvi proizvodnje hrane iz zalog laminarie, ki so jih našli v znanstvenem inštitutu v mestu. Iz njih so izdelovali kaše in polpete, kar je rešilo na tisoče življenj.
Nato pa so na Soloveckih otokih poskušali avtomatizirati in poenostaviti delo dobavitelja. Vendar se je izkazalo, da so stroji za vleko brezupno uničevali laminario. Te alge so namreč s svojimi koreni (rizoidi) pritrjene na skale na morskem dnu, stroji pa so jih izvlekli v celoti. Zaradi tega so alge nehale rasti. Ko se na morje odpravi človek z lastnimi rokami, je situacija drugačna. Med nabiranjem laminario in fucus previdno odrežejo v predelu listnega peclja, pri čemer ne prizadenejo ne tal ne rizoidov in alge mirno rastejo naprej na svojem mestu.
Preberite še: Kukumarija - nevadna jed sumljivega izgleda z ruskega Daljnega vzhoda (FOTOZGODBA)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
