Za mrzle zimske in vroče poletne dni: Ruske knjige v slovenskem jeziku

Študij in prevodov je veliko in so na visoki ravni, kar dokazuje tudi dejstvo, da so najprestižnejšo slovensko nagrado za literarne prevode v zadnjih šestih letih štirikrat prejeli prevodi iz ruščine. Tukaj se bomo osredotičili zlasti na knjige ruskih in slovenskih avtorjev, ki so prevedene iz ruščine ali pripovedujejo o Rusiji.

2015

Jevgenij Germanovič Vodolazkin – Laurus (prevedla Lijana Dejak):

Prevajalka je leta 2016 za prevod te knjige v slovenščino prejela Sovretovo nagrado, najvišjo nagrado za prevajalce literature v Sloveniji. Zgodovinski roman Laurus približa bralcem  vsakdanje življenje, občutja, misli ruskega človeka v poznem srednjem veku, ki si jih danes težko predstavljamo, še težje podoživimo. Zanimivo je, da je svet prikazan skozi oči zanimivega in neobičajnega lika – zdravilca. Vodolazkin je dober poznavalec tega zgodovinskega obdobja in eden vodilnih ruskih strokovnjakov za staro-cerkveno slovanščino in pravoslavna žitja, zato gre za tematiko, ki avtorju močno leži in jo je v tem delu tudi verodostojno prikazal. Delo so pohvalili tudi mnogi ruski literarni kritiki.

Lev Nikolajevič Tolstoj – Ana Karenina (prevedla Gitica Jakopin):

Večna ruska klasika o tragični ljubezni Ana Karenina je leta 2015 izšla v novem ponatisu.

Vadim Kožinov – Nasledniki zmage: Neznani povojni časi (prev. Vesna Kovjanić)

Zgodovina Sovjetske zveze od konca Velike domovinske vojne (druge svetovne vojne) do razpada države. Podroben prikaz kulture in življenja ljudi v državi, ki je z zmago v vojni postala ena od dveh svetovnih velesil.

Mihail Riklin – Svoboda in prepoved : kultura v obdobju terorja (prev. Urša Zabukovec)

Delo enega od vplivnejših sodobnih ruskih filozofov obravnava odnos med delovanjem oblasti in umetnikom v Rusiji. Preučevani mehanizmi odnosov iz časov Sovjetske zveze imajo po avtorjevem mišljenju določeno kontinuiteto  tudi do današnjih dni.

Aljaž Glaser in drugi študenti rusistike FF UL – Pripoved o minulih letih (mentorstvo Blaž Podlesnik)

Najstarejše znano vzhodnoslovansko zgodovinsko besedilo iz 12. stoletja je dobilo tudi slovenski prevod, ki so ga pripravili študenti 2. stopnje rusistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pripoved o minulih letih je še danes temeljni vir za poznavanje stare zgodovine vzhodnih Slovanov, poleg zgodovinskih opisov pa tudi nakazuje, kako ideologija sedanjosti vpliva na pisanje zgodovine.

Univerza v Mariboru, založba oddelka za slovanske jezike in književnosti – Sanje: izbrano delo Lermontov (delo študentov Oddelka za prevodoslovje FF UM)

Mariborski študentje pa so pripravili prevod nekaterih najbolj znanih del ruskega klasika Mihaila Jurjeviča Lermontova. Jadro, Demon, Smrt pesnika, Angel in druge znane pesnitve zazvenijo v novi slovenski preobleki.

Bogomil Ferfila – Rusija in Putinov kapitalizem

Bogomil Ferfila se poklicno kot politolog ukvarja predvsem z ameriškim prostorom, a je znan tudi kot avtor številnih potopisov, ki jih kombinira z interdisciplinarnimi analizami posameznih držav sveta. V tej knjigi iz leta 2015 nam daje vpogled v politični in ekonomski ustroj sodobne Rusije. Četudi ne gre za rusista ali ruskega avtorja, gre za zanimivo in informativno branje o največji državi sveta.

Janko Lavrin – Anton Čehov : uvod v njegovo življenje in delo (ANG-SLO, ur. Rapa Šuklje, Dušan Moravec, Darja Pate)

Na novo je izšla študija priznanega literarnega zgodovinarja o Antonu Pavloviču Čehovu, ki je z novimi prijemi usodno vplival na razvoj ruskega gledališča.

Jacob Abbott – Peter Veliki : življenjepis Petra Velikega (prev. Jasmina Hercog)

V predstavitvi smo se omejili zlasti na ruske in slovenske avtorje, a je vendarle vredno omeniti tudi Jacoba Abbotta, ki je pripravil življenjepis ključne figure iz ruske zgodovine. Življenjepis carja, ki je Rusijo obrnil proti Evropi, je sedaj na voljo tudi v slovenščini.

2016

Ruski album: veliko prijateljstvo v slikah (ur. Igor Grdina in Neda Pagon)

Ob 100. obletnici Ruske kapelice na Vršiču je Inštitut za civilizacijo in kulturo izdal zanimivo knjigo, ki nam skozi arhivske fotografije in ilustracije prikaže zgodovinske stike med Rusijo in Slovenijo. Od cesarskega odposlanca Žige Herbersteina iz Vipave, ki je sredi 16. stoletja z Moskovskimi zapiski (1549) Evropi slikovito predstavil pokrajino in življenje v Rusiji, Gregorja Volgarja s Kranjskega, ki je bil osebni zdravnik Petra Velikega, pa do Davorina Hostnika, ki se je v 19. stoletju preselil v Rusijo, delal kot učitelj v provinci in izdal prvi rusko-slovenski slovar. Foto-zgodba svoj vrhunec doseže s prvo svetovno vojno, ko so k nam prihajali ruski vojni ujetniki, in oktobrsko revolucijo, po kateri so ruski emigranti s svojim intelektom pomembno vplivali na razvoj in miselne tokove v skupni državi južnih Slovanov.

Tatjana Nikitična Tolstaja: Mjausk (prevedla Urša Zabukovec)

Avtorica je ena od dveh prejemnic Sovretove nagrade 2017. Tatjana Tolstaja je ena od najbolj znanih sodobnih ruskih pisateljic, Mjausk (v originalu Кыс) pa bi lahko označili za njeno temeljno delo, ki ga je avtorica pisala kar 16 let (1986-2000). Dogajanje je postavljeno v postapokaliptični svet po Eksploziji, v katerem živijo mutirani ljudje, ki so izgubili vedenje o svetu iz časa pred apokalipso. V tem svetu igrajo posebno vlogo Nekdanji, ki poskušajo iz starih knjig ponovno obuditi nekdanje znanje in ga prinesti drugim ljudem. Znanje je med množicami pozabljeno in se nahaja v rokah tiranskega vladarja. Posebej moramo omeniti kompleksen jezik knjige, ki vključuje veliko število neologizmov, cerkvenoslavizmov in drugih »umetnih« besed, ki se jih na mnogih mestih tudi avtorica ne drži konsistentno, zato delo predstavlja »trd oreh« za prevajanje v tuje jezike. Te težavne naloge se je zelo dobro lotila Urša Zabukovec, ki je delo prevedla v slovenščino. Tudi vprašanje o knjigi v ruski kulturi nasploh in o tem, kako ljudje danes več ne berejo in je izhod le v vedenju in preizpraševanju vsega.

Rusi v Sloveniji: Surova stvarnost in navdihujoča kultura – Monitor ISH, Revija za humanistične in družbene vede, letnik 2016, št. 1

Letos je izšla številka revije za humanistične in družbene vede Monitor ISH, v kateri so avtorji prispevkov posebno pozornost namenili ruskim imigrantom in beguncem ter njihovemu vplivu na življenje in intelektualno misel v Sloveniji. Številka revije je prosto dostopna na spletu.

Drago Bajt: Kar je sonce za luno, to je Rusija za nas

Socialistični realizem je umetniška usmeritev, ki se je utrdila v tridesetih letih 20. stoletja v Sovjetski zvezi in je postala predpisana obvezna umetniška smer v večini držav realsocializma po vsem svetu. Danes je ta smer v preučevanju zgodovine kulture in umetnosti nemalokrat zanemarjena in postavljena v senco drugih pomembnih del, ki so se razlikovala od takratnega uradnega kanona, čeprav so bila mnoga socrealistična dela med množicami brana, vplivna in priljubljena, četudi napisana v skladu z normami politične oblasti. Slovenski literarni zgodovinar, prevajalec in kritik Drago Bajt se je v novem delu lotil analize značilnosti te umetniške usmeritve, prostor pa je odprl tudi analizi tega umetniškega sloga v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, kjer je imel socialistični realizem vidno vlogo zlasti v obdobju t. i. administrativnega socializma do začetka petdesetih let 20. stoletja.

Bogomil Ferfila: Rusija, Večna in največja država sveta

Iz Ferfilove zbirke potopisov Svet na dlani je izšla še ena njegova knjiga, ki pripoveduje o Rusiji. Njegova pot je zaobjela Sankt Peterburg, Moskvo, daljni sever Rusije, Sibirijo, Kaliningrad, za povrh pa je v delo vključena tudi mednarodno nepriznana republika Pridnjestrovje v vzhodni Moldaviji. Potopise različnih krajev v drugem delu dopolnjujejo opisi politične zgodovine od konca Sovjetske zveze, nekatere značilnosti ruskega gospodarstva, energetike, ruskih mednarodnih odnosov, pa tudi splošnih prepričanj in mnenj v ruski družbi. Zanimivo in informativno branje, ki pa žal precej temelji zgolj na zahodnih, zlasti anglosaških virih. To se ponekod odraža tudi v nekoliko nenavadnih besednih formulacijah za slovenski jezik, kot sta denimo »Kremlin« ali »Chisinau« namesto Kremelj in Kišinjev.

Pavel Sanajev: Pokopljite me za šprajc (prevedla Lijana Dejak)

Krajše delo ruskega pisatelja Pavla Sanajeva je v bistvu predelava spominov iz neprijetnega otroštva avtorja. Glavni protagonist zgodbe je osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati, babica pa se izkaže za »bolj noro, kot se sprva zdi«, lahko preberemo že na zadnji platnici knjige, kjer je zapisano tudi naslednje: »To je homersko smešna knjiga o grozljivih preobrazbah in prigodah ljubezni. Zato je namenjena najširšemu krogu bralcev, ne glede na starost, spol in svetovni nazor. Roman že ima zagotovljeno mesto v zgodovini ruske književnosti in se je skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic. Prodan je v več kot milijon izvodih, po njem je bil leta 2009 posnet tudi film.«

Ljudmila Jevgenjeva Ulickaja: Sonjica (prevedel Marjan Poljanec)

»Sonjica je nelepo dekle, ki išče uteho v branju. Do sedemindvajsetega leta ji prebiranje svetovnih klasikov pomeni edino uteho v življenju. Dela v knjižnici in tam tudi sreča znanega in priljubljenega slikarja Roberta Viktoroviča, ki jo že po nekaj dneh poznanstva zasnubi. Sonjica misli, da je to šala, saj ima zelo neprijetno izkušnjo iz mladosti s sošolcem, v katerega je bila zaljubljena. Vendar slikar misli resno in v zakonu s precej starejšim Robertom Viktorovičem se rodi prav tako neprivlačna hči Tanja. Tanjinja najboljša prijateljica je prelepa Jasja, ki se naseli pri njih in kmalu postane slikarjeva muza in ljubica. Sonjice novo dejstvo v zakonu ne preseneti, ampak je srečna, da je mož na stara leta v Jasji našel tolažbo. Po Robertovi smrti gresta dekleti vsaka svojo pot, Sonjica pa se vrne k svojim starim prijateljicam – knjigam.« (Vir: Dobreknjige.si)

Nikolaj Aleksandrovič Mašukov, Pravljice izpod Vršiča (dvojezično)

Sibirskega umetnika Nikolaja Mašukova, ki živi v Ljubnem na Gorenjskem, smo že predstavili predvsem kot slikarja. Leta 2016 pa je izšla tudi njegova zbirka pravljic, ki so čudovit poetični poklon Ruski kapelici ob njeni 100. obletnici. Orkester pod snegom, O vršiškem krokarju in planinskem orlu, Vrbova piščal, Duhovi slovenskih gora, Srebrna postrv, Zaklad, Sledovi in Babilonski stolp so naslovi pravljic, ki pripovedujejo o ruskih ujetnikih in grozljivem plazu, pa tudi o ljubezni, času in nesmiselnosti vojn.

Jevgenij Zamjatin: Sanje (prev. Drago Bajt)

Jevgenij Zamjatin (1884-1937) je eden od glavnih predstavnikov ruske književnosti prve polovice 20. stoletja, ki je po svetu znan predvsem po antiutopičnem romanu Mi (1921), ki ga mnogi primerjajo s poznejšima deloma 1984 Georgea Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. V tej zbirki spoznamo še nekaj Zamjatinovih novel. Avtorja uvrščamo med tako imenovane "poputčike", ki niso sledili liniji boljševikov in niso delovali kot "proletarski pisatelji", a so hkrati sprejemali revolucijo. Njegovo pisanje je mogoče primerjati z drugimi mojstri satire iz zgodnje sovjetske zgodovine, kot je bil Mihail Zoščenko.

Med knjigami iz leta 2016 najdemo tudi manjšo knjigo Bojana Jeločnika o Vršiču z naslovom Cesta čez Vršič in Ruska kapelica z ruskim prevodom Ilje Smirnova (Energovat), slovensko-rusko-angleško pesniško zbirko podjetja Krka z naslovom Kot kaplja se pesem utrne in pa najnovejši ponatis nepogrešljivega pripomočka, Rusko-slovenskega in slovensko-ruskega žepnega slovarja (Cankarjeva založba).

2017

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz podtalja (prevedla Urša Zabukovec)

Roman iz leta 1864 v svežem prevodu nas sooči z likom, ki izgubi službo, zapusti svoj dom in se zavestno spusti na družbeno dno, v »podtalje«. Delo med drugim prežema nasploh opazna črta Dostojevskega, da človek ni racionalno, temveč tudi iracionalno bitje, ki pogosto celo rado vztraja v svojem neracionalnem ravnanju v različnih družbenih situacijah, v nasprotju s prepričanji določenih filozofov in znanstvenikov. H knjigi sta dodana še dva avtorjeva zapisa iz istega obdobja, Maša leži na parah ter Socializem in krščanstvo, ki dodatno reflektirata misel pisatelja, ki se je poglabljal v globine človekove psihologije.

Viktor Jerofejev: Telo (prevedli Drago Bajt, Sara Špelec in Anjuša Belehar)

Na police je prišel drugi prevod sodobnega ruskega pisatelja, do sedaj smo lahko v slovenskem jeziku brali samo roman Dobri Stalin. Gre za zbirko različnih veselih in žalostnih kratkih zgodb, ki jih je sam avtor za Russia Beyond Slovenija opisal takole: »Zelo malo vemo o samemu sebi, slabo poznamo, iz česa smo sestavljeni. Naše možnosti so seveda povezane s telesom, ki nas omejuje z mladostjo, starostjo, smrtjo. V današnjem prostoru se slabo znajdemo, ker se nimamo časa ukvarjati s samim seboj, razmišljamo, kje bomo dosegli uspeh, kateri iPhone bomo kupili. O sebi pa vemo veliko manj kot denimo stari Grki, ki so imeli ogromno znanje o človeku. Telo sem napisal kot 'vrnitev k človeku', k vsem njegovim lepim in grdim stvarem, ljubezni in smrti. Najdemo vesele in žalostne zgodbe, pomešane med seboj. V dobrem slovenskem prevodu lahko knjiga najde zelo širok krog bralcev.«

Vladimir Šarov: Vaje (prevod Lijana Dejak)

Dobitnik znanega ruskega literarnega priznanja Russkij buker. V Rusiji je pisatelj in zgodovinar med drugim znan po spreobračanju vzorcev sovjetske ideologije v neobičajno različico pravoslavja, zaradi česar so ga nekoč pri RIA Novosti opisali za »mojstra intelektualne provokacije«. V središču dela Vaje, ki je bilo izdano takoj po razpadu Sovjetske zveze (1992), so predstave reformatorskega patriarha Nikona (17. st.) o Rusiji kot obljubljeni deželi in novem Jeruzalemu, kjer se bo prej ali slej zgodil drugi prihod Jezusa Kristusa. V zgodbi Nikon na podlagi takšne predstave in ciljev priredi grandiozno predstavo za ljudi, ki nato pade v vodo, ko patriarh izgine s prizorišča. V nadaljevanju sledi priča, v kateri igralci sami nadaljujejo z vajami na drugi prihod Kristusa in začnejo pozivati ljudi v Sibirijo, kjer v pričakovanju Odrešenika prihaja do novih, a v marsičem starih verskih sporov. Kot na spletu razmišlja eden od ruskih bralcev, knjiga daje občutek, kako se človeška zgodovina vedno znova vrača v krogu ali pa je celo nekakšna umetna fikcija, v kateri ljudje igrajo vsiljene vloge.

Boris Akunin: Pisatelj in samomor (prevedel Boris Kraševec, spremna beseda Blaž Podlesnik)

Od literature k literarni znanosti: Strokovno delo Borisa Akunina (pravo ime Grigorij Čhartišvili), literarnega teoretika, prevajalca, pisatelja in japonologa, pa tudi opozicijskega kritika ruske oblasti. V zbirki esejev z različnih aspektov preučuje samomor kot družbeni pojav, nato pa posebno pozornost nameni usodam številnih književnikov, ki so končali življenje ravno na takšen način. Knjiga tako poskuša pojasniti, zakaj je prisotna tako visoka samomorilnost ravno med pisatelji, ki, očitno, opravljajo kar »življenjsko nevaren« poklic. Pri iskanju vzrokov se poglablja tudi v pojave in značilnosti same umetnosti, knjigo pa dopolni z biografskimi opisi več kot 300 domačih in tujih literatov, ki so si vzeli življenje.

Nikolaj Mikluho-Mahlaj: Popotovanja (prevedla Jasmina Hercog iz srbohrvaščine)

Ruski etnograf in popotnik, ki se je v zgodovino zapisal kot raziskovalec eksotičnih krajev in zagovornik pravic avtohtonih ljudstev Oceanije, Avstralije in jugovzhodne Azije. Še poseben pečat je pustilo njegovo raziskovanje na severovzhodu Papua Nove Gvineje, kjer je danes v njegovo čast poimenovan 300-kilometrski obalni pas. Na voljo sta 1. in 2. del iz zbirke njegovih dnevnikov, beležk, poročil in drugih zapisov pod naslovom Popotovanja. Tu podrobno spoznamo življenje Papuancev iz časov, ko v njihov svet še ni vdrla zahodna civilizacija. Spoznamo pa tudi opise iz popotovanj po širšem prostoru, npr. iz Melanezije, Mikronezije, Avstralije in Batavije (danes Džakarta, prestolnica Indonezije).

Slovarji, slovarji, priročniki …

• - Slovensko-ruski slikovni slovar Barbare Majcenovič Kline, Sare Špelec in Ajde Erzonožnik, ki je primeren za učenje ruščine za začetni ravni, še posebej za otroke, ga spremljajo tudi prikupne ilustracije.
• - Bolj »odraslo« različico so izdali pri Lingei, zanjo pa avtorji poudarjajo, da so v njej še posebej poskušali zajeti zlasti sodobni ruski jezik, ki vključuje tudi novotvorjenke in izposojenke iz sodobne družbene situacije, marketinga, medijev in drugih panog.
• - Slovensko-rusko-kitajski Večnamenski priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu, ki je nastal v okviru projekta Multilingual Health (pri pripravi sodelovali FF, MF, ZF UL, NIJZ, ZZS, sofinancirali država in EU)

Andrej Volos: Vrnitev v Pandžurd (prevod Simon Dobravec)

Nova knjiga avtorja, ki je rojen v Tadžikistanu in je pred kratkim gostoval v Sloveniji, slikovito opisuje nekdanji svet Srednje Azije. Glavni lik je veliki perzijski pesnik Abu Abdullah Džafar Rudaki ali drugače tudi Pandžurd (858-941). Osebnost iz hladnega zgodovinopisja pred bralcem oživi v živega slepega starca, ki mora prehoditi dolgo pot od Buhare (današnji Uzbekistan) do Pandžurda (današnji Tadžikistan), pri tem pa ga vodi mlad deček. V kombinaciji mladega in starega se sčasoma pokaže, da pravzaprav ni deček tisti, ki vodi, temveč je vodič v bistvu starec, ki mlademu sopotniku razkriva skrivnosti življenja. Delo je bilo v Rusiji leta 2013 nagrajeno s prestižnim priznanjem Russkij buker. Urša Zabukovec, ki je pripravila spremno besedo, navaja opombo avtorja, da knjige ne smemo brati kot nekakšne znanstvene raziskave o takratnem času, pač pa kot umetniško delo, v katerem si je »avtor prizadeval upoštevati predvsem princip aktualnosti v njegovem najširšem smislu – zanašal se je na svoje predvidevanje, da najpomembnejša čustva, želje in hrepenenja ljudi skozi stoletja ostajajo nespremenjena.«

Aleksander Ostrovski: Tri drame (prev. Borut Kraševec)

Prevedel Borut Kraševec. Knjiga nam v slovenščini približa še tri manj znane drame ruskega klasičnega psihološkega dramatika Aleksandra Ostrovskega, ki se je v literarno zgodovino zagotovo najbolj zapisal z dramo Nevihta. Tu najdemo prevode dram Okrutna romanca (1878), Talenti in oboževalci (1882) in Krivi brez krivde (1883), v katerih avtor, kot so zapisali na portalu Primus, »razvija poetiko psihološkega realizma in pripravlja teren za pojav dramatike Čehova«. Vse tri zgodbe veže vprašanje položaja in samorealizacije žensk, ki so bile tedaj močno vpete v spone tradicionalnih družinskih in družbenih vzorcev.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Ponižani in razžaljeni, Roman v štirih delih z epilogom (prev. Borut Kraševec)

Po splošnem konsenzu najbolj avtobiografsko delo velikega ruskega pisatelja, ki je izhajalo v podlistku literarno-politične revije pod vodstvom njegovega brata, kar je morda tudi razlog za »melodramatičnost, ki ga delu kritiki pogosto očitajo«. Glavni lik je propadli in na smrt bolni pisatelj Ivan Petrovič – Vanja, ki v retrospektivi pripoveduje zgodbo izpred enega leta, ki je povsem spremenila smer njegovega življenja. Zgodbo o »mučnem ljubezenskem trikotniku, ki dobi tragične razsežnosti« in nenavadnih okoliščinah, ki jih popestrita brezdomna deklica Nelly in njena najprej prikrita zgodovina.

Rim in tretji Rim na težavni poti k zedinjenju : ekumenizem kot temeljna zahteva krščanstva tretjega tisočletja

Knjiga za vse tiste, ki vas zanimajo sodobni odnosi med Rimokatoliško cerkvijo in Rusijo oziroma njeno pravoslavno cerkvijo. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kaj bi lahko združilo katolištvo in pravoslavje ter kaj preprečuje takšno združitev med velikima vejama krščanstva. Zgodovinski del nastanka in razvoja ruske države, prepletenosti s cerkvijo, odnos z RKC. Vsa problematika ekumenizma, ki ne obsega zgolj doktrinalna vprašanja, temveč implicitno tudi politična in po mnenju nasprotnikov ekumenizma v pravoslavni Cerkvi celo konspirativna, saj naj bi po mnenju le-teh vključevala cilje sionizma.

Jezikovna šola in založba Linguarus je izdala zanimivo zbirko pravljic narodov iz vseh 15 republik nekdanje Sovjetske zveze.

Aleš Šteger - Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017

Slovenski umetnik in prevajalec nadaljuje s serijo del iz umetniškega projekta Na kraju zapisano. Avtor se odpravi na določen kraj, kjer preživi določeno število ur in "v živo" zapisuje svoja razmišljanja. Letos se je odpravil na oddaljeno rusko otočje, ki je znano kot odročno zatočišče menihov in pa zlasti kot kraj zloglasnega sovjetskega taborišča.

Knjige o oktobrski revoluciji

Letos mineva 100 let od velike oktobrske revolucije v Rusiji, ki je pretresla ves svet. Ob stoletnici novih prevodov ruskih avtorjev nismo našli, predlagamo pa dve kvalitetni in verodostojni deli zahodnih avtorjev: Boljševiki prihajajo na oblast (Alexander Rabinowitch, prev. Mojca Dobnikar) in Ljudska zgodovina Oktobrske revolucije (Neil Faulkner, prev. Andrej Poznič). V naslednjih mesecih bo verjetno sledilo še več del na to temo.