Rodil se je nemirnega leta 1938 v Moskvi. Postal je zelo nadarjen pevec, pisec besedil in igralec. Med njegove najboljše vloge štejemo vlogo policijskega komandirja v TV seriji Kraja sestanka ne moremo spremeniti, vlogo belogardističnega oficirja v Dva tovariša na služenju in vlogo Don Juana v Malih tragedijah. Njegova najbolj znan gledališka vloga je bila vloga Hamleta v gledališču na Taganki, moskovskem progresivnem gledališču v 60. in 70. letih.
Visocki se je vsega lotil z izjemno empatijo in življenjsko močjo. Umrl je razmeroma mlad, pri 42 letih, na vrhuncu svoje slave. Pokopala ga je namreč temna plat njegovega življenja, saj se je vdajal alkoholu in drogam. Na današnji dan, 25. januarja, bi praznoval svoj 80. rojstni dan.
Živel je kot velike hollywoodske zvezde. Vedno je imel drage avtomobile, modne usnjene jakne in seveda najlepše ženske. Njegova zadnja žena je bila francoska igralka Marina Vladi. Biti poročen s tujko je bilo nekaj, kar so mu zavidali vsi sovjetski moški.
Zložil je okoli 600 pesmi, izvajal pa jih je na svoji kitari. Predstavljamo vam nekaj njegovih pesmi, ki so še danes priljubljene.
"Boljše od vseh gora so le gore, ki jih še nihče ni osvojil!"
Ta fraza je v Rusiji postala aforizem. Pesem se je pojavila v filmu Vertikalno (1967), kjer je Visocki igral eno od glavnih vlog in izvedel nekaj pesmi. Pesem govori o tem, da ljudje včasih zapustijo gore in tam pustijo tudi svoje srce. Kadar čutijo žalost ob zapuščanju gora, ne morejo storiti ničesar, saj "se včasih tudi bogovi spustijo na Zemljo."
Pesem je postala prava himna ruskih alpinistov in pohodnikov. Naslednjič, ko boste šli v gore, vzemite s seboj kitaro in zapojte to pesem ob tabornem ognju.
"Ne maram, kadar tujec bere moja pisma in pogleduje čez mojo ramo."
To je intervju z Visockim, s pesmijo Ne maram (1969) pa je novinarki poskušal pojasniti svoje življenjsko vodilo.
Na splošno rečeno, Visocki ni maral stvari, ki jih noben močan in pošten človek ne bi smel prenašati: govorice, pretirano samozavest, zabijanje noža v hrbet. Jezen je "kadar nedolžni trpijo" in ne mara biti strahopeten.
"Ampak moji konji so tako trmasti, težko jim ustrežem, ne pustijo mi časa za življenje, za pesem …"
Pesem posnema stare ruske melodije in vsebuje motive iz stare ciganske romance. To je lirična zgodba o moškem, ki čuti, da se bliža smrt, in kriči: "Tecite počasneje, konji moji, tecite počasneje," saj želi še malo živeti.
Oglejte si odlomek iz filma Bele noči, kjer plesalec Mihail Barišnikov pleše na pesem Visockega.
"Če si v svojem stanovanju, samo lezi na preprogo! En-dva-tri! Gibaj se pravilno!"
Poleg pesmi, polnih trpljenja, je Visocki naredil tudi nekaj bolj veselih, kot sta na primer "Zakaj so divjaki pojedli kapitana Kljuko?" ali "Jutranja gimnastika", ki je ena od njegovih bolj smešnih pesmi.
"Pristani na nebesa pod šotorom, če je dvorec s stolpom že nekdo zasedel."
Visocki je pisal tudi romantične pesmi. Ta je posvečena njegovi ženi Marini. Pravi, da jo bo vzel iz magičnega gozda, tudi če ga mati narava poskuša ustaviti.
Želite še bolje spoznati rusko dušo? Tukaj je zbranih 11 skladb, ki vam lahko veliko povedo o Rusih.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
