Najznamenitejši ruski skladatelji: Od Glinke do Šnitkeja

Mihail Glinka (1804–1857)

Ilja Repin: Mihail Glinka med pisanjem opere Ruslan in Ljudmila, 1887.

Glinka zavzema posebno mesto med ruskimi skladatelji, saj velja za začetnika ruske umetniške glasbe. Z glasbo se je začel ukvarjati pri 10. letih, skladal pa je že pri 18. V mladosti je bil znan kot pianist in pevec z angelskim glasom. Slaven je postal po 30. letu.

Sodobniki so pravili, da je imel Glinka zelo visoko mnenje o sebi in da je med skladatelji cenil le sebe, Glücka in Chopina. Njegov prijatelj je bil pesnik Aleksander Puškin, na podlagi njegove poeme Ruslan in Ljudmila pa je Glinka napisal svojo znamenito istoimensko opero, ki je doma prejela slabe ocene, v Evropi pa je dosegla velik uspeh. Ta mojstrovina je še danes del repertoarjev opernih hiš po svetu.

Peter Čajkovski (1840–1893)

Čajkovski, ok. 1888, objavljeno 1903.

NYPL Digital Gallery/Wikipedia

Njegova dela so do sedaj uporabili v najrazličnejše namene, v filmih in oglasih ter neštetih variacijah in interpretacijah, a pri tem niso izgubila svoje vrednosti.

Čajkovski je bil po poklicu pravnik in je bil zaposlen na pravosodnem ministrstvu. Dolgo je bila glasba je njegov konjiček, v nekem trenutku pa je zapustil svojo službo in na prvo mesto postavil glasbo. Sprva ga niso jemali kot resnega skladatelja. Kasneje mu je univerza v Cambridgeu dodelila častni doktorat. Čajkovski je umrl zaradi kolere, a dolgo je veljalo prepričanje, da je storil samomor. Še danes ga mnogi smatrajo za "najzahodnejšega" ruskega skladatelja.

Nikolaj Rimski-Korsakov (1844–1908)

Valentin Serov: Portret skladatelja Rimskega-Korsakova, 1898.

Eden od najvidnejših ruskih skladateljev in glasbenih pedagogov 19. stoletja je uspešno zaključil Pomorski kadetski korpus, a je svoje življenje posvetil glasbi. Vrhunec njegovega glasbenega ustvarjanja predstavlja 15 oper, posvečenih ruski zgodovini in pravljicam.

Rimski-Korsakov je bil dolgo časa prepričan, da skladatelji ne potrebujejo posebnega glasbenega izobraževanja, nato pa je tudi sam postal profesor in istočasno izpopolnjeval svoje znanje s področja glasbe. "Moja profesorska dolžnost je, da vam čim prej postanem nepotreben," je govoril svojim učencem, med katerimi je bil tudi Sergej Prokofjev.

Modest Musorgski (1839–1881)

Modest Musorgski, ok. 1870.

Tudi Musorgski se je pripravljal na kariero v vojski, a je na koncu zmagala ljubezen do glasbe. Ni uspel dokončati vseh svojih del, saj je svoje kompozicije zapisoval šele, ko je bil prepričan v končno obliko, v rokopisih pa ni zapisoval različic in sprememb. Del njegovih skladb so morali dokončati drugi skladatelji, med drugim tudi njegov prijatelj Rimski-Korsakov. Umrl je zelo mlad, pri 42. letih, saj je ljubezen do alkohola uničila njegovo zdravje, njegova dela pa so postala priznana šele po njegovi smrti.

Aleksander Borodin (1833–1887)

blakedynasty.typepad.com/Wikipedia

Borodin je bil nezakonski sin gruzijskega kneza. Že od otroštva ga je zanimala kemija, prijateljeval pa je tudi z znamenitim Dmitrijem Medelejevim. Ker je bila znanost na prvem mestu, se je z glasbo ukvarjal le v prostem času. Legendarno opero Knez Igor je napisal že pri 18. letih, a je nikoli ni dokončal, namesto njega pa sta to storila Rimski-Korsakov in njegov učenec Aleksander Glazunov. Po njem je poimenovana ena od kemičnih reakcij. Umrl je pri 53. letih zaradi srčne kapi.

Sergej Rahmaninov (1873–1943)

Rahmaninov leta 1921.

Kubey-Rembrandt Studios/Wikipedia

Rahmaninov je bil svetovno znan pianist in dirigent. Rekli so mu "najbolj ruski skladatelj", čeprav je 26 let živel v ZDA.

Rojen je bil v plemiški družini, nekaj let pa se je izpopolnjeval tudi pri Čajkovskem. Po oktobrski revoluciji leta 1917 je emigriral v Ameriko, kjer je živel do smrti. Rahmaninov je v tujini doživel svetovno slavo. Med letoma 1918 in 1943 je v znameniti koncertni dvorani Carnegie Hall v New Yorku odigral 92 koncertom. V istem obdobju je napisal le 6 del.

Igor Stravinski (1882–1971)

George Grantham Bain Collection/Wikipedia

Njegovo ustvarjanje je vplivalo na razvoj neoklasicizma in na nastajanje novih glasbenih idej v 20. stoletju.

Številne turneje, edinstvene in neponovljive kompozicije in sposobnost kombiniranja različnih žanrov so ga ločevale od drugih ruskih genijev. Po izobrazbi je bil pravnik, a se je izkazal kot izjemen skladatelj, dirigent, pianist in patriot. Kar 57 let je preživel v tujini in pisal glasbo v 7 različnih jezikih. Pripisovali so mu ljubezensko zvezo s Coco Chanel, a je skladatelj te govorice zanikal. Svoje zadnje delo Requiem Canticles je napisal pri 85. letih, umrl pa je zaradi srčnega popuščanja.

Sergej Prokofjev (1891–1953)

Prokofjev v New Yorku leta 1918.

Ljubitelji filma so Prokofjeva spoznali preko njegove glasbe za film Aleksander Nevski, ki ga je režiral Sergej Ejzenštejn. V 30. letih prejšnjega stoletja, ko je Prokofjev pogosto gostoval v tujini, naj bi mu eno od velikih hollywoodskih podjetij ponudilo angažma za takrat neverjetnih 25.000 dolarjev tedensko, on pa se je raje  vrnil "k svojih glasbi in svojim otrokom." Prokofjev in Stalin sta umrla na isti dan, a se je na skladatelja le malokdo spomnil na dan nacionalnega žalovanja.

Aleksander Skrjabin (1872–1915)

Skrjabin je bil znan kot skladatelj in mistik. Glavna prednost umetnosti je bila zanj možnost, da "se prepoznajo in prikažejo spremembe univerzalnih razsežnosti." Skladatelj zato tradicijam in omejitvam ni pripisoval velikega pomena, zaradi česar ga je javnost dojemala kot inovatorja, čudaka in zanesenjaka.

Prvi je uporabil barve v glasbi in verjel, da lahko zvok spremeni resničnost, zato si je izmišljeval načine, kako z glasbo vplivati na univerzum. Njegove skladbe s svetlobnimi učinki barv v glasbi je še danes težko izvajati, kljub vsem sodobnim pogojem. Umrl je pri 43. letih zaradi okužbe krvi.

Alfred Šnitke (1934–1998)

Ewa Rudling/Wikipedia

Ta znameniti ruski skladatelj je bil rojen v nemško-judovski družini, zato je bila ruščina zanj drugi jezik, njegovo prvo glasbilo pa ustna harmonika. Za njegovo skladanje je bilo značilno prepletanje različnih slogov - "polistilistika", ko je to sam poimenoval. V svojih delih za orkester je uporablja tudi električno in bas kitaro. Šnitke je trdil, da ne sklada glasbe, ampak le zapisuje to, kar "pride od zgoraj".  

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Spoznajte še enega znamenitega ruskega skladatelja, čigar dela igrajo po vsem svetu: Dmitrija Šostakoviča.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.