Pripoved o idealnem človeku v surovem svetu
Človek se pogosto sprašuje, ali je dober ali slab, vreden ali ničvreden. Biti idealen ni najboljša rešitev, kar je Dostojevski dokazal v svojem romanu.
Knez Lev Miškin je namreč prav takšen idealen človek. "Dostojevski je želel opisati popolnega človeka, polnega simpatije in razumevanja za vse ljudi v svetu zla," so zapisali na spletni strani Polka, posvečeni ruski književnosti. V pisateljevih rokopisih je Miškin opisan kot Knez Kristus in tako se zares tudi obnaša: je poln ljubezni in odpuščanja, človek brez trohice hudobe v sebi. Okolica pa ga vseeno doživlja kot psihično bolnega in ne razume njegove dobre duše.
Kup nepozabnih likov
Sputnik
Vsak lik v romanu je obseden z nečim ali nekom, razen Miškina, seveda. Takšna je tudi Nastasja Filipovna, knezova ljubezen, polna prezira do sebe in sveta. Ali pa 18-letni Ipolit, ki meni, da je velik človek, a poskuša zaradi neozdravljive bolezni storiti samomor.
Drzen poskus
Med pisanjem romana je Dostojevski želel pustiti zgodbi prosto pot. Prva ideja je bila knjiga o slabem človeku, ki išče boga. Nato pa si je premislil in si zastavil vprašanje: Je krščanski ideal, ki ga pooseblja knez Miškin, res sploh potreben sodobnemu svetu?
Pisatelj je hotel, da roman vsebuje realistične zgodbe, zato je pisal, ne da bi razmišljal, kako se bo roman končal in ustvarjal vedno nove okoliščine za svoje junake. "Vrtelo se mi je od vsega tega. Pravi čudež je, da nisem znorel," je Dostojevski zapisal v pismu prijatelju.
Pogled na Rusijo 19. stoletja
Sputnik
V določeni meri je roman narekovalo samo življenje. Junaki so brali enake časopisne članke kot njihovi sodobniki. Še več, Dostojevski si je za potrebe romana iz časopisov celo "sposodil" en umor.
Dostojevski je pisal Idiota med bivanjem v Firencah. "Bal se je, da bo izgubil stik z domovino. Bral je ruske časopise in posvečal veliko pozornosti najpomembnejšim dogodkom v Rusiji. Ravno zato lahko v romanu izveste veliko o Rusiji v 19. stoletju," so zapisali pri Arzamasu.
Osebna izkušnja smrti
V enem od prvih poglavij knez Miškin pripoveduje o človeku, obsojenem na smrt. Opisi zadnjih trenutkov življenja tega človeka spadajo med najbolj razburljive v svetovni književnosti, saj dogodki niso izmišljeni.
Dostojevski je bil sam obsojen na smrt leta 1849 kot član radikalne revolucionarne organizacije. Zgolj minuto pred izvedbo kazni so mu sporočili, da ga je car Nikolaj I. pomilostil in ga namesto v smrt pošilja na prisilno delo. Ta izkušnja ga je povsem spremenila.
Preberite več, kaj je Dostojevskega pripeljalo do skorajšnje smrti:
Krožek Petraševskega: Radikalna skupina, ki je Dostojevskega skoraj stala življenja
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!