10 vsakdanjih, ljubezenskih in osebnih utrinkov iz poezije Majakovskega

19. julija smo obeležili 125. obletnico rojstva pesnika Vladimirja Majakovskega – Jamesa Deana ruskega futurizma. Ne, osebna stiska in žalostni konec nista zasenčila njegovega sijočega talenta – njegova poezija je večna! Preberite 10 čudovitih odlomkov, iz katerih kar vre od erosa in strasti.

17-letni Majakovski, 1910

Arhivski posnetek

»V svoji duši nimam sivega lasu, nisem z nežnostjo senilnežev načet. Svet sem oglušil s silo svojega glasu in grem — ponosen, lep, star dvaindvajset let!« (Iz pesnitve Oblak v hlačah, prev. Tone Pavček).

(Od leve proti desni): Aleksander Rodčenko, Viktor Šklovski in Vladimir Majakovski, 1926

Varvara Stepanova

»Poslušajte! Saj, če se zvezde prižigajo, potemtakem — to komu koristi? Potemtakem — kdo hoče, da bi bile? Potemtakem — za koga ti pljunki so biseri čisti?« (Iz pesmi Poslušajte, prev. Tone Pavček).

Majakovski na počitnicah, otok Norderney, Nemčija, 1923

Arhivski posnetek

»Prehodil sem takorekoč ves svet! Lepo mi je, živel bi spet in spet! Tako smo hrupni; vse kipi in vre – še bi, še!« (Iz pesnitve Tako je prav!, prev. Sara Špelec).

Majakovski in Scotty, 1924

Arhivski posnetek

»Če želite, bom brezhibno nežen, ne le moški — v hlačah bom oblak!« (Iz pesnitve Oblak v hlačah, prev. Tone Pavček).

Majakovski na uredništvu, 1927

Arhivski posnetek

»Glej mojo široko hlačnico in v njej dragocen dokaz. Kaj piše? Sovjetska zveza! Zavidaj – od tu sem jaz!« (Pesem o sovjetskem potnem listu, prev. Sara Špelec).

Majakovski s cigareto, 1924

Arhivski posnetek

»Zakaj bi živel in umrl v Parizu, če vem, da sem v Moskvi doma?« (Iz pesmi Slovo, prev. Sara Špelec).

Majakovski z ljubeznijo svojega življenja Liljo Brik, Jalta, Krim, 1926

Arhivski posnetek

»Pa kaj, če vržem se z mostu, če spijem strup, če prst mi obvisi na petelinu. Edini nož je zame tvoj pogled, ki mi ne da živeti brez strahu.« (Iz pesmi Lilička!, prev. Sara Špelec).

Abram Šterenberg, 1930

»Vsakdan je pretrgal ljubezensko mrežo in zdaj sva si bot. Nič več ne zamerim, nič več ne boli – vsak gre svojo pot.« (Iz zadnje nenaslovljene pesmi, prev. Sara Špelec).

Majakovski na razstavi ob 20-letnici svojega ustvarjanja, 1930

Arhivski posnetek

»Če ne bi bil razumljen v domovini – kaj potem! Sem kot vihar, ko podivjam – potem pa grem.« (Iz pesmi Rad bi bil razumljen v domovini, prev. Sara Špelec).

Aleksander Rodčenko

»Ej, vi na nebu! Dvignite klobuk! Poslavljam se! No? Nič ne bo. Vesolje v zvezdnih kleščah spi in z njim orjak-uho.« (Iz pesnitve Oblak v hlačah, prev. Sara Špelec).

Preberite še, kje se je potepal Mihail Lermontov - še en velikan ruske poezije!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.