1. Bil je sin znanega basista Imperatorskih gledališč
Getty Images
Eden najradikalnejših skladateljev 20. stoletja je bil sin opernega pevca, ki je v večini poosebljal glasbene tradicije 19. stoletja. Basist Fjodor Ignatjevič Stravinski je dobil redek naziv zasluženi umetnik Imperatorskih gledališč, v katerem je deloval celih četrt stoletja. Njegov repertoar je obsegal 59 oper. Pevec je zaslovel kot Varlaam v operi "Boris Godunov" Modesta Musorgskega, Farlaf v "Ruslanu in Ljudmili" Mihaila Glinke, Melnik v "Rusalki" Aleksandra Dargomižskega, in kot Orlik v "Mazepi" Petra Čajkovskega.
Stravinski starejši je bil pomembna oseba v peterburškem kulturnem življenju. Slikal ga je celo Ilja Repin za podobo enega od kozakov na svoji sloviti sliki "Kozaki pišejo pismo turškemu sultanu", med gosti v pevčevi hiši pa je bil tudi Fjodor Dostojevski.
2. Skladatelj je postal zahvaljujoč skladatelju Rimskemu-Korsakovu
Javna domena
Skladatelj je imel Nikolaja Rimskega-Korsakova za svojega drugega očeta. Na željo svoje družine se je Stravinski vpisal na pravno fakulteto univerze v Sankt Peterburgu in nikoli ni uradno študiral glasbe. Rimski-Korsakov je prepoznal njegov talent, ga odvrnil od vpisa na konservatorij in mu dve leti dajal zasebne lekcije, ki so imele odločilno vlogo pri njegovem poklicnem razvoju.
3. V Evropi je zaslovel z "Ruskimi sezonami" Djagileva
Sputnik
Sergej Djagilev, podjetnik in popularizator ruske umetnosti v Evropi in Ameriki, je postal pravi čarovnik v usodi Stravinskega. Po prvi "Ruski sezoni" v Parizu je iskal delo, ki bi lahko preseglo zmago prejšnjega programa. Odločil se je za rusko pravljico o Žar ptici in se pri tem spomnil na skladatelja začetnika Stravinskega. "Žar ptica" je postala vrhunec sezone leta 1910, leta 1911 pa je enako vlogo odigral tudi naslednji balet Stravinskega, "Petruška". Skladatelj je takoj zaslovel po vsem svetu. Z Djagilevom je sodeloval vse do smrti impresaria. Imela sta zapleteno, včasih celo boleče razmerje. Danes pa oba počivata drug ob drugem - na pravoslavnem delu pokopališča San Michele v svojih ljubljenih Benetkah.
4. Izvedel je revolucijo v umetnosti
NeWestMuseum
29. maj 1913 je dan, ki ga lahko štejemo za začetek zgodovine umetnosti sedanje dobe. To je datum premiere "Posvetitve pomladi", ki jo je v Parizu prikazala Djagilevova skupina "Ruski balet". Kasneje se bodo Djagilev, Stravinski, slikar Nikolaj Rerih, koreograf Vaclav Nižinski - vsi ustvarjalci produkcije borili in dokazovali svoj odločilen prispevek k njeni postavitvi.
Na generalki, ki se je je udeležil dobesedno "ves Pariz", je izbruhnil grandiozen škandal - občinstvo je žvižgalo, vpilo in se celo napadalo s stoli, nekateri iz ogorčenja, drugi pa so branili balet. Podobe poganske Rusije so se izkazale za kompleksno delo avantgarde. Zdržali so le nekaj predstav.
Vendar pa je glasba Stravinskega postala eden izmed najbolj priljubljenih baletov, skupaj s "Hrestačem" Petra Čajkovskega in "Romeo in Julijo" Sergeja Prokofjeva.
5. Imel je tri globalne stopnje ustvarjalnosti
Getty Images
Pri Stravinskem ločujemo tri stopnje njegove ustvarjalnosti. Prva desetletja so "ruska" - skladatelj je preučeval rusko folkloro in eksperimentiral z njenimi oblikami. Prvim baletom so sledili "Poroka" (Свадебка), "Bajka o lisici, petelinu in ovnu", opera "Mavra" in druga dela.
Stravinski se je nato več desetletij posvetil neoklasicizmu in to fazo odprl s "Pulcinello", ki je bila uprizorjena v baletni zasedbi Djagileva. Med mojstrovine tega obdobja sodijo baleti "Apolon Musaget", "Poljub vile", "Simfonija v treh gibanjih", "Orfej", "Agon", opere "Kralj Ojdip", "Pustolovščine brezdelneža" in melodrama "Perzefona".
Kasnejše obdobje velja za serijsko, dodekafonično; vključuje "Žalovanje preroka Jeremije" in "Pridigo, prispodobo in molitev", ki temeljijo na biblijskih besedilih in motivih, misterijo "Potop", "Variacije spomina na Aldousa Huxleyja" za orkester.
6. Bil je eden najbolj plodnih skladateljev
Legion Media
Stravinski je bil eden najbolj pridnih skladateljev. Njegova zapuščina vključuje več kot 7,5 tisoč strani glasbenih partitur. Delal je lahko 18 ur na dan, njegov običajni delovni dan je tudi v globoki starosti trajal 10 ur.
7. Bil je izjemno privlačna in karizmatična osebnost
Getty Images
Tako kot njegovi starši je bil tudi glasbenik zelo privlačen in priljubljen med ljudmi in neverjetno očarljiv sogovornik. Med drugim je prijateljeval s predstavniki znanih francoskih skladateljev šesterice, pa tudi Claudeom Debussyjem, Marcelom Proustom, Pablom Picassom, Coco Chanel in Charliejem Chaplinom.
8. Ustvaril je balete za newyorško baletno skupino
Getty Images
Dolgoletno sodelovanje Stravinskega s koreografom rusko-gruzijskega izvora Georgeom Balanchinom primerjajo z duetom Petra Čajkovskega in Mariusa Petipe. Njun prvi skupni nastop je bil Apollo Musaget, ki ga je leta 1928 uprizoril "Ruski balet" Djagileva, sledile pa so mu posebej naročene partiture, nove različice starih baletov skladatelja in uporaba njegove ne baletne glasbe v produkcijah Balanchina.
Po smrti Stravinskega sta koreograf in njegova skupina New York City Ballet dvakrat priredila festival vseh baletov skladatelja.
9. Po revoluciji je živel v Franciji in ZDA
Sputnik
Družina Stravinskega je zaradi tuberkuloze njegove žene vsako zimo preživela v Švici. Tam so se znašli tudi med prvo svetovno vojno. Po revoluciji se je skladatelj odločil, da se ne bo vrnil v Rusijo. Vsi prihranki so ostali v domovini, družina, ki je imela štiri otroke, pa je dolgo časa živela zelo skromno.
Leta 1920 se je Stravinski preselil v Pariz, kjer jim je finančno pomagala Coco Chanel, dolgoletna občudovalka Stravinskega. Po smrti njegove prve žene in skoraj istočasnem začetku druge svetovne vojne se je Stravinski preselil v Ameriko.
10. V Sovjetski zvezi so bila dela Stravinskega prepovedana
Jegorov V., Konkov A. / TASS
Konec "romance" ruskih avantgardnih umetnikov s sovjetskim režimom konec dvajsetih let 20. stoletja je dokončno zaključil skladateljevo kariero v Sovjetski zvezi. Šele med otoplitvijo Hruščova, leta 1962, so v čast njegove 80. letnice skladatelja povabilli na koncerte v Moskvo in Leningrad. Po legendi mu je generalni sekretar celo ponudil, da ostane v Rusiji, vendar se je Stravinski vrnil v New York, kjer je umrl 6. aprila 1971. Na njegovo željo so ga pokopali v Benetkah.