Kaj se skriva za govoricami o 130 milijardah dolarjev ruskega carskega zlata v Japonskem morju?

»Naše odkritje je končno končalo vse kontroverze okoli obstoja ladje Donskoj in lokacije potopa. Kmalu bomo začeli z reševanjem ladje,« je 17. julija izjavilo južnokorejsko iskalno podjetje Shinil Group. Nekaj dni prej so potapljači tega podjetja v ozemeljskih vodah v Japonskem morju odkrili ostanke pred 113 leti potopljene križarke Dmitrij Donskoj in objavili fotografije z dna. Ladja je leta 1905 sodelovala v rusko-japonski vojni in potonila, še preden bi prispela do pristanišča v ruskem mestu Vladivostok.

Vest o odkritju ladje Ruskega imperija ne bi bila tako senzacionalna, če ne bi krožile govorice o tem, kaj je bilo na njenem krovu. Po korejski razlagi so na križarki prevažali 5.500 zabojev z zlatom, s katerim je razpolagala eskadrilja. Gre za zlato v vrednosti preko 130 milijard današnjih ameriških dolarjev.

Heroj morja

Oklepna križarka prvega razreda Dmitrij Donskoj je bila prvič spuščena na vodo leta 1883 in je dolgo veljala za glavno ladjo Baltske flote carske Rusije. Na povabilo vlade ZDA je prišla naravnost v New York ob praznovanju 400. obletnice Amerike.

Ob začetku rusko-japonske vojne je Donskoj že veljal za »veterana« v vrstah flote: v primerjavi s sodobnimi plovili tistega časa je bil prepočasen in premalo okreten. Vseeno so ga aktivirali iz rezerve in poslali v legendarno pomorsko bitko pri Cušimi, ki je bila zadnja v njegovi karieri.

Stara križarka je takrat krila hitrejša plovila in jim omogočila umik pred napadalci, pa tudi sama se je za nekaj časa izognila zasledovanju. Na krov je presedla posadka močno poškodovane torpedne ladje. Donskoj je dočakal noč, ogenj je bil ugasnjen in ladja je krenila proti Vladovostoku. Vendar so Japonci zaradi peturne selitve z ladje na ladjo uspeli Donskega dohiteti – naenkrat ga je obkrožilo deset plovil. Ker se posadka ni hotela predati nasprotniku, je svojo lastno ladjo potopila z dvignjenimi zastavami.

Afera po korejsko?

Potapljači Shinil Group so sporočili, da so med odpravo videli zadnji del Dmitrija Donskega, topove, harpune, jambore in palube, v zadnjem delu pa še veliko število kovinskih zabojev. »Prepričani smo, da gre za zaboje z zakladom, kar je zgodovinsko potrjeno. Zaboji so bili zelo tesno zapečateni, kar kaže na to, da so notri zares vredne stvari,« je izrekel Park Sung-jin, predstavnik podjetja za stike z javnostjo.

Po tej izjavi se je vrednost delnic Shinil Group na trgih povzpela za več kot 20%. Še več, podjetje je uspelo izdati lastno kriptovaluto Donskoi International in obljubiti, da bodo delež od zlata v obliki dividend dobili vsi imetniki te valute. Še 10% naj bi vložili v razvoj skupnih projektov s Severno Korejo, polovico vseh »zakladov« pa vrnili Rusiji.

Tukaj pa se je že izkazalo, da Shinil Group od korejskih oblasti ni dobila dovoljenja, da izvleče ladjo in se tako s tem ne more ukvarjati. Delnice so takoj padle za 20% že ob zaprtju trgov 17. julija, naslednji dan pa še za 30%. Podjetje so že opozorili, da lahko kazensko odgovarja zaradi špekuliranja na podlagi govoric o »zlatu«.

Dolg lov

Hitro so prišle na misel podobne zgodbe iz preteklosti. Isto ladjo Dmitrij Donskoj z »zlatom« je že leta 2000 »odkrilo« korejsko zasebno podjetje Dong Ah Construction. Družba je takrat že veljala za bankrotirano, vendar je bilo govoric dovolj, da so se delnice strmo povzpele navzgor.

Križarko so leta 2003 »preiskovali« tudi poslovneži iz Tonya Construction in Korejskega inštituta za oceanografijo. Takrat banke gradbenemu podjetju niso hotele dajati kreditov. Uganite, kaj se je zgodilo po objavi novic o ruski križarki z zlatom? Da, točno tako. Mimogrede, podjetje je potem vseeno kmalu šlo v stečaj, poročila o najdeni ladji pa so potihnila.

Po vsemu sodeč se lov na rusko ladjo skozi vmesna leta ni končal. Obstaja verjetnost, da so tokrat ladjo zares našli. Kaj pa zlato? Ruski zgodovinarji so si glede tega enotni: »Ni arhivskega gradiva ali znanstvenih dokazov, ki bi podpirali idejo, da je na ladji Dmitrij Donskoj zlato. Občasno se pojavi vprašanje o zlatu na ruskih bojnih ladjah, ampak tega ni, in Korejci bodo denar zaman zmetali proč,« je trdno prepričan Sergej Klimovski, vodja raziskav v Centralnem pomorskem muzeju v Sankt Peterburgu.

Spoznajte tudi 104 leta staro ladjo Kommuna, ki še danes aktivno služi v ruski mornarici.