V iskanju izgubljenega zlata Ruskega imperija

"Beg Kolčakove Bele vojske iz Sibirije". Karikatura, 1927.

"Beg Kolčakove Bele vojske iz Sibirije". Karikatura, 1927.

Legion Media
Usoda zlatih rezerv Ruskega imperija v zgodnjem 20. stoletju še zmeraj predstavlja eno največjih ugank. Razne skupine raziskovalcev in avanturistov že celo stoletje iščejo odgovore in namige o tem, kam je izginilo zlato v vrednosti 200 milijonov rubljev ali 4 milijarde ameriških dolarjev.

V zadnjih letih naslovnice časopisov in revij polnijo naslovi o »Kolčakovem zlatu«, ki ga iščejo povsod – od Bajkala do Jamalskega polotoka. Zlate rezerve Ruskega imperija so bile poimenovane »Kolčakovo zlato« po voditelju protirevolucionarnega gibanja med rusko državljansko vojno admiralu Kolčaku.

Zlato se je v njegovih rokah znašlo novembra 1918, potem ko je zrušil demokratsko vlado in ustanovil diktaturo v Sibiriji, ki so jo podpirale zahodne države. Zlato je bilo umaknjeno iz Petrograda med prvo svetovno vojno zaradi grožnje, ki jo je predstavljala nemška vojska.

Drahme in kondorji

»Skupna vrednost zlata, ki je bila na razpolago admiralu je ocenjena na 645,4 milijona rubljev. Zlato je bilo večinoma v obliki kovancev in zlatih palic ter je skupaj tehtalo okoli 490 ton,« trdi ruski zgodovinar Oleg Budnicki. Razen ruskih zlatih rubljev so zalogo sestavljali kovanci iz 14 drugih držav vključno z nemškimi markami, grškimi drahmami, ameriškimi dolarji, francoskimi franki, japonskimi jeni in celo čilskimi kondorji.

Admiral Kolčak je na koncu vojno izgubil in bil leta 1920 predan zmagovalni strani v mestu Irkutsk. Med begom pred revolucionarnimi silami so ga njegovi zahodni zavezniki izdali; češkoslovaški legionarji (nekdanji avstrijski vojni ujetniki) so ga predali skupaj z zajetno količino zlata, da bi si zagotovili varno pot domov iz Rusije.

Kolčak je bil ustreljen, boljševiki pa so prejeli okoli 410 milijonov rubljev. Vprašanje, ki ostaja, pa je usoda preostalega dela zlata v vrednosti okoli 235 milijonov rubljev.

Češka

Govorice, da naj bi bil del zlata prepeljan na Češkoslovaško, so vztrajne in vseprisotne. Vladimir Novicki, nekdanji finančni minister Kolčakove vlade, je trdil, da so ukradli 63 milijonov rubljev. Govori se, da naj bi češki legionarji po povratku domov ustanovili banko, vendar neposredne povezave med kakšno češkoslovaško banko in ruskim zlatom do danes še ni dokazane.

Bajkal

Obstaja hipoteza, da naj vlak, ki je prevažal ukradeno zlato, iztiril na poti do Vladivostoka, in sicer nekje ob bregovih Bajkalskega jezera. Vzrok naj bi bil plaz, ki so ga po nekaterih domnevah sprožili boljševiki, ki naj bi vagone iztiril in pometal v jezero.

Te domneve so se okrepile pred nekaj leti, ko je bilo v Bajkalu najdenih nekaj vagonov. Območje so preiskali z mini podmornico, ki pa ni našla nobenih sledi o zlatu.

Ruski Daljni vzhod

Po drugi hipotezi, naj bi vlak z zlatom prispel v Vladivostok, vendar tovor zaradi neznanega razloga naj ne bi mogel zapustiti pristanišča. Namesto tega naj bi se nahajal na dnu bližnjega zaliva. Spomladi 2017 je bilo tam najdenih nekaj potopljenih ladij, vendar o zlatu ponovno nobenih sledi.

Ali zlato sploh obstaja?

Najbolj prepričljivo hipotezo do zdaj je postavil prej omenjeni zgodovinar Oleg Budnicki. Kolčakovo zlato naj že od 50. let dalje ne bi obstajalo – bilo naj bi namreč porabljeno:

»Večino manjkajočih 235 milijonov (195 milijonov rubljev) je admiral poslal v tujino. Zlato je bilo hranjeno v japonskih, britanskih in ameriških bankah kot kritje za posojila, ki jih je Kolčak uporabil za nabavo orožja in streliva. Preostalo naj bi z vlaka med potjo v Vladivostok ukradel sibirski vojskovodja Ataman Semjonov, da bi s tem financiral lasten boj proti revolucionarjem.«

Zlato v bankah naj bi bilo večinoma prodano za kritje posojil, preostanek pa porabljen s strani ruske emigracije za potrebe preseljevanja pripadnikov belega gibanja v Evropo. Te zaloge so se, po trditvah zgodovinarja, porabile tekom poznih 50. let.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke