Rusija zaznava četrtinski porast izvoza v Slovenijo

Getty Images
Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev je spregovoril o nadaljevanju rasti zunanje trgovine med Rusijo in Slovenijo. V tretjem četrtletju leta 2018 beležimo 7% rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, od tega 27% rast ruskega izvoza v Slovenijo, so zapisali pri Rusko-slovenskem poslovnem klubu. V prispevku boste tudi izvedeli, kaj največ izvažamo iz Slovenije v Rusijo in obratno.

Rusko-slovenski poslovni klub je zgodnje informacije predstavil v poročilu o rusko-slovenskem poslovnem forumu, ki je potekal 21. novembra 2018 v Celju v organizaciji ruskega veleposlaništva, slovenskega ministrstva za gospodarski razvoj, Mestne občine Celje, Društva-Slovenija Rusija in Rusko-slovenskega poslovnega sveta. Poleg predstavnikov vseh organizatorjev so se dogodka udeležili tudi Gospodarska zbornica Slovenije, različni slovenski podjetniki, bančniki, pa tudi predavatelji ruščine.

Kaj izvažamo in kaj uvažamo

Po uradnih podatkih je izvoz iz Rusije v Slovenijo v 3. četrtletju l. 2018 znašal 44.451.446 ameriških dolarjev, od tega pa največji delež že tradicionalno predstavljajo nafta in naftni derivati, fosilna goriva, bitumozne snovi in mineralni voski (81,6%), potem sledijo kategorije les, izdelki iz lesa in oglje (2,19%), organske kemične spojine (2,17%), farmacevtski izdelki (1,93%) ter gume, kavčuk in izdelki iz le-teh (1,84%).

Slovenski izvoz v Rusijo ostaja bistveno večji in je v 3. četrtletju l. 2018 znašal 240.972.038 ameriških dolarjev. Po vrednosti v slovenskem izvozu na ruski trg prevladujejo izdelki farmacevtske industrije (34,1%), elektronske naprave in oprema (15,9%), stroji, strojna oprema, kotli in njihovi deli (11,2%), organske kemične spojine (10,1%), železo in jeklo (4,6%). Nižji odstotki glavnih izvoznih artiklov pričajo tudi o tem, da je slovenski izvoz v Rusijo bolj raznovrsten kot obratno.

Spomnimo, da je bila za celotno leto 2017 zabeležena 20% rast slovenskega izvoza v Rusijo, skupna blagovna menjava med državama pa je presegla 1,2 milijardi dolarjev (970 milijonov €).

Prostor za slovenska podjetja na ogromnem ruskem trgu

Poleg besed o visoki ravni meddržavnih odnosov, skupnem prijateljstvu in zgodovinskih koreninah je veleposlanik Zavgajev izrazil prepričanje, da lahko vsako slovensko podjetje najde svoje mesto na ogromnem ruskem trgu. Hkrati je izrazil razočaranje nad upočasnitvijo rasti slovenskega izvoza v Rusijo, ki so jo povzročile sankcije proti Rusiji, je v poročilu zapisal Rusko-slovenski poslovni klub.

Celjski župan Bojan Šrot je izpostavil tudi dobro sodelovanje med Celjem in mestom Šolkovo v Moskovski regiji, mesti sta že leta 2017 podpisala memorandum o prijateljstvu in sodelovanju. V okviru poslovnega foruma je potekala okrogla miza o prihodnosti slovenskega poslovanja na ruskem trgu, na kateri so sodelovali državni sekretar Aleš Cantarutti, Janez Škrabec (Riko), Hugo Bosio (Bosio) in Saša Geržina (Društvo Slovenija Rusija).

Preberite še intervju z vodilnim slovenskim agrarnim ekonomistom o posledicah ruskega živilskega embarga (protisankcij) na slovensko kmetijstvo in živilstvo.

Priporočamo tudi članek: Kako najti poslovnega partnerja v Rusiji in začeti s poslom na ruskem trgu?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke