Zreško podjetje Unior letos praznuje stoletnico obstoja. Železarska tradicija na Štajerskem sega že v 18. stoletje, ko so na obronkih Pohorja zrasle prve fužine, leta 1919 pa je bil ustanovljen kovaški obrat. Iz njega se je do danes razvilo uspešno podjetje, ki proizvaja ročno orodje, odkovke in namenske stroje za avtomobilsko industrijo za ves svet, medtem ko opravlja vlogo pomembnega lokalnega zaposlovalca. Med drugim ima Unior hčerinsko podjetje za prodajo ročnega orodja tudi v Rusiji.
O tem, kako je poslovati z Rusijo, kakšne so specifike ruskega trga in kaj si lahko podjetje obeta v prihodnje, smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Unior d. d., Darkom Hrastnikom.
Letos praznujete okrogli stoti jubilej obstoja družbe Unior. V tem času ste s svojo proizvodnjo ročnega orodja prodrli v več kot sto držav in na vseh področjih delovanja postali globalno podjetje. Kdaj pa se je za vas začela zgodba v Rusiji in predvsem, kje je podjetje videlo potencial, da je odprlo podružnico prav tam?
Za začetek bi povedal, da je podjetje Unior na ruskem trgu prisotno že več desetletij z različnimi izdelki. Samo za ponazoritev, naša matična družba Unior d. d. ima tri programe: v strojegradnji izdelujemo stroje, v programu odkovki izdelujemo odkovke za avtomobilsko industrijo, kjer smo v nekaterih segmentih največji svetovni dobavitelj, tretji program pa je ročno orodje. Ko je Unior nastal, so se najprej proizvajali odkovki, nato pa ročno orodje. V 70. in 80. letih smo začeli proizvajati stroje, ki smo jih tudi izvažali v takratno Sovjetsko zvezo.
Danes prodajamo v Rusijo predvsem ročno orodje. Začeli smo konec 90. let prejšnjega stoletja, in sicer tako, da smo našli zelo kvalitetne poslovne partnerje v Sankt Peterburgu, ki so imeli neke vrste zagonsko podjetje in so hoteli prodajati tudi naše ročno orodje. Takrat se je začela celotna zgodba in prodaja je postopoma rasla. Podjetje, ki nas je zastopalo, je sčasoma uspelo tudi spromovirati našo blagovno znamko na ruskem trgu.
Glede na rast in potencial, ki smo ga videli na ruskem trgu, smo z našimi partnerji leta 2005 ustanovili podjetje UNIOR PROFESSIONAL TOOLS, kjer je Unior večinski lastnik, preostali deleži pa so v lasti ruskih partnerjev. Kasneje je to hčerinsko podjetje odprlo tudi podružnici v Moskvi in Jekaterinburgu, ki sta na nek način prodajni izpostavi, saj je ruski trg velik, država pa ogromna.
Poslovanje v Rusiji (in z Rusijo) ima gotovo svoje specifike. Bi lahko morda izpostavili, kje se soočate z največjimi izzivi v primerjavi z evropskim poslovnim okoljem? Kolikšen vpliv imajo na vaše poslovanje mednarodne gospodarske sankcije proti Rusiji?
Prva razlika med poslovanjem z Evropo in Rusijo, ki bi jo izpostavil, je poslovanje v različnih valutah. Medtem ko po Evropi poslujemo večinoma z evri, na ruski trg naše podjetje prodaja v rubljih in te tečajne razlike so kar pomemben faktor, ki vpliva na uspešnost poslovanja našega hčerinskega podjetja. Druga stvar so standardi kakovosti oz. klasifikacija naših izdelkov v Rusiji, ki je seveda drugačna, kot v EU, kar pomeni, da je za vsak izdelek potrebno pridobiti posebne certifikate in dovoljenja za prodajo na ruskem trgu. Potem je tu seveda logistika, ki je bolj kompleksna, kajti (rusko) podjetje je le relativno daleč iz Zreč, carinski postopki pa so precej dolgi, za razliko od EU, kjer jih praktično ni.
Kar se tiče sankcij, te so zagotovo negativno vplivale na naše poslovanje na ruskem trgu, in kot predstavnik Uniorja si tudi želim, da teh sankcij ne bi bilo, za dobrobit tako Rusije kot Slovenije in konkretno našega podjetja.
Kje konkretno pa čutite največje omejitve v zvezi s sankcijami?
Sankcije zagotovo povzročajo to, da gre Rusija v neko večjo samooskrbo, v lokalizacijo lastne proizvodnje. Na ta način so podjetja, ki prodajajo na ruski trg, posredno v slabšem položaju. To je glavni izziv. Tudi rubelj je bil na primer precej let stabilna valuta, zadnjih nekaj let pa so ta nihanja zelo velika, kar seveda ni dobro. Menim, da je tudi to verjetno posledica sankcij.
Unior v Sloveniji velja za enega pomembnejših zaposlovalcev. Kako pa je v Rusiji? Vaše podjetje ima predstavništva s skladišči v treh ruskih mestih: Sankt Peterburgu, Moskvi in Jekaterinburgu. Koliko ruskih delavcev si služi kruh v Uniorju in kako se pogoji zaposlovanja tam razlikujejo od teh, ki jih imamo v Sloveniji?
Kot že rečeno, v Rusiji imamo eno podjetje in to podjetje ima dve podružnici, usmerjeni predvsem v prodajo. V skupini Unior je zaposlenih približno 3.800 sodelavcev, v našem ruskem podjetju pa se številka v zadnjih letih v povprečju giblje okoli 60 zaposlenih. Govorimo o podjetju, ki se pretežno ukvarja s trgovsko-prodajno dejavnostjo. Pridobiti kvaliteten kader je seveda izziv v vsaki državi, tudi v Ruski federaciji. Za nas je na nek način presenetljivo, da je fleksibilnost trga dela, vsaj po mojih izkušnjah, v Rusiji morda celo večja kot v Sloveniji. Že desetletja pa obiskujem Rusijo in cenim predvsem visoko splošno izobrazbeno raven, pa tudi njihov izobraževalni sistem. Ta se izraža v zaposlenih, predvsem strokovnjakih, ki imajo v povprečju visoka znanja in kompetence.
Po katerih Uniorjevih izdelkih bi rekli, da je na vzhodu največ povpraševanja in v katerem segmentu svoje proizvodnje vidite največ potenciala? Rusija ima dokaj močno lastno strojno industrijo. Kako se soočate s konkurenco in kje vidite svojo največjo prednost?
Težko bi enoznačno odgovoril, zato bom poskušal preko posameznih programov: v programu odkovkov proizvajamo odkovke za najbolj renomirane svetovne (avtomobilske) proizvajalce, ki jih v Rusijo praktično ne izvažamo. Seveda v prihodnosti tu obstajajo določene možnosti za lokalizacijo proizvodnje v Rusiji, da na ta način vstopimo na njihov trg, saj so razdalje vendarle velike in je prodaja na takšne razdalje malo večji zalogaj. Drug vidik pa je zagotovo tudi to spodbujanje ruske državne samooskrbe v proizvodnji: če bi kdaj razmišljali o prisotnosti našega največjega programa na ruskem trgu, bi torej bilo potrebno narediti lokalizacijo proizvodnje, podobno kot imamo to urejeno na primer na Kitajskem.
Program ročnega orodja je naš drugi največji program, kjer smo med prvima dvema ali tremi dobavitelji profesionalnega ročnega orodja za ruski trg. Rusija sicer ima svoje lokalne proizvajalce, vendar gre tu za orodje, ki po tehnološki dovršenosti in inovativnih rešitvah ni na istem nivoju.
V zadnjem času, v tem obdobju sankcij, se je glede ročnega orodja tudi v Rusiji povečala konkurenca iz nižje cenovnih držav, kot sta Kitajska in Indija, od koder v Rusko federacijo uvažajo orodja, ki so cenejša in manj kvalitetna.
V programu strojegradnje izdelujemo namenske stroje pretežno za avtomobilsko industrijo: tu uspemo občasno prodati kak stroj tudi v Rusko federacijo. Govorimo o tehnoloških rešitvah in o izdelkih, ki mislim, da bi lahko bili zelo zanimivi za ruski trg, saj kolikor nam je znano, prav takšnega segmenta proizvodnje v Rusiji zaenkrat sploh ni.
Ali potem že razmišljate o lokalizaciji in odprtju proizvodnje v Rusiji?
Da, v preteklosti smo že razmišljali o tem. Razmišljali smo tudi o lokalizaciji proizvodnje ročnega orodja in opravili raziskavo trga. A čeprav je Rusija velika, je potrošnja profesionalnega ročnega orodja relativno majhna, naši prodajni katalogi pa so izredno obsežni: ponujamo preko 5.500 izdelkov, s katerimi imamo primerno zapolnjene kapacitete za svetovni trg. Tudi če bi šli v lokalizacijo proizvodnje samo za ruski trg in morda dodatno še za države bivše Sovjetske zveze, pa bi bil v tem segmentu (profesionalnega ročnega orodja) ta trg skorajda premajhen. Vsi pomembnejši proizvajalci ročnega orodja zato prodajajo svoje izdelke po vsem svetu. Podobno velja za strojegradnjo.
Treba je še poudariti, da so za proizvodnjo različnega orodja potrebne tudi različne tehnologije in prenašati vse to po svetu je drugače, kot če bi šli na primer v lokalizacijo proizvodnje odkovkov, kjer je izdelkov relativno malo v primerjavi z ročnim orodjem. Mi smo na primer proizvajalci ojnic in delov krmilnih mehanizmov za avtomobile, pri čemer gre za velike serije in se točno ve, koliko tega se potrebuje, zato je lažje kot pri ročnem orodju.
Unior že drugo leto zapored beleži rekordne prodajne rezultate in na splošno velja za zelo perspektivno podjetje ter zanesljivega zaposlovalca. A napovedi mednarodnih inštitucij za bližnjo prihodnost so bolj pesimistične, saj se vodilna gospodarstva ohlajajo. Pričakovanja glede gospodarske rasti je znižala tudi ruska centralna banka. Kaj si v luči tega ohlajanja obetate v prihodnosti in kako bo po vašem mnenju to vplivalo na poslovanje z Rusijo?
Mi že od leta 2012 konstantno izboljšujemo vse parametre poslovanja, predvsem smo uspevali v letih 2012-2016, v zadnjih dveh letih pa še vedno izkazuje rast večina kazalnikov. Ni pa tako dramatične razlike kot v prvih letih po letu 2012, saj smo takrat občutili kar veliko krizo, ker je vladala tudi splošna gospodarska in bančna kriza. V luči te krize, ki naj bi prihajala, pa gre za izjemno nehvaležne napovedi. Kar trenutno delamo, torej obseg naročil, ki jih imamo, je pri dveh od treh naših programov popolnoma normalen, rast je višja, kot smo načrtovali. Na programu odkovki beležimo vrednostno gledano višjo prodajo kot v lanskem letu, količinska proizvodnja pa je za malenkost manjša kot lani. Napovedi kupcev za naprej so dokaj nejasne, tako da si tukaj ne bi upal napovedovati ne črnih ne optimističnih scenarijev. Sicer pa smo pri sestavljanju poslovnega načrta za letošnje leto že upoštevali, da se takšna rast, ko je bila lani ali predlani, ne bo ponovila.
Še zaključni vtisi o Rusiji?
Vsaj kar se mene tiče, morda raje obiščem Rusijo kot katero drugo državo. Tudi nenazadnje zaradi mentalitete in nekega spoštovanja do tega, kako se lahko obvladuje tako veliko državo s takšno zgodovino. Izpostavil bi morda to, da je občutek urejenosti države v primerjavi z obdobjem izpred 15 ali 20 let, ko smo Rusijo redno obiskovali, precej močnejši, po drugi strani pa se je, če smem omeniti, tudi glede korupcije stanje precej izboljšalo. Rusija je diamant, ki se kar naprej brusi in potenciala je še ogromno.
Preberite še:
Dušan Olaj, Duol: »Slovenija in Rusija kažeta, da je mogoče sodelovati tudi v zaostrenih razmerah«
Larisa Azarkevič: Rusinja, ki ve o Ljubljani še marsikaj, česar ne veste niti Slovenci
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
