Nemški medij: Rusija z jedrskimi ledolomilci v prevlado na Arktiki

Reuters
Rusija računa na resne koristi od aktivne trgovinske poti po ledenih arktičnih morjih, za ta namen pa vlaga milijarde v izgradnjo modernih jedrskih ledolomilcev, od katerih so sedaj že trije spuščeni na vodo, poroča nemški Mitteldeutscher Rundfunk, ki je predstavil razvoj ruskih ledolomilcev in ruske arktične ambicije.

Ko so delavci ob glasbi orkestra ločili 19-tonski ledolomilec Ural od rampe in ga spustili na reko Nevo, je bilo pri Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu slišati aplavz na tisoče domačinov, ki so obiskali slavnostni dogodek in ga poskušali ovekovečiti s svojimi pametnimi telefoni. Državna Združena ladjedelniška korporacija in jedrski koncern Rosatom sta spust jedrskega ledolomilca na vodo spremenila v javni šov in pokazala, kako ponosni sta nad tem dosežkom, je o dogodku poročala nemška radiotelevizija Mitteldeutscher Rundfunk, katere prispevek so prevedli tudi v ruski jezik na portalu InoSMI.

Ural bo tretji v seriji novih jedrskih ledolomilcev, s katerimi hoče Rusija okrepiti vodilni položaj na Arktiki. Po poročanju nemškega medija o pomembnosti spusta ledolomilca na vodo priča udeležba peterburškega guvernerja in celo guvernerke ruske centralne banke, ki sta nastopila s svojim nagovorom, medtem ko so duhovniki Ruske pravoslavne cerkve ledolomilec blagoslovili.

Brez Rusov ne bo šlo

»Naši sosedi na Arktiki so iz nekega razloga iskreno prepričani, da se bodo lahko izognili Rusiji. Ampak naši ladjedelničarji morajo pokazati, da je Rusija bila in še vedno je arktična država številka ena,« citirajo govor predsednika Združene ladjedelniške korporacije Alekseja Rahmanova na nemškem kanalu.

S podobnimi govori so mu sledili tudi drugi, posebej pomemben je bil prvi namestnik vodje administracije ruskega predsednika Sergej Kirijenko, ki zastopa interese najvišjega državnega vrha.

Po besedah proizvajalca je 95% komponent v ledolomilcu ruske proizvodnje, kar ruski državni vrh navdaja še s posebej velikim ponosom.

Hitra pot po ruskih vodah na skrajnem severu

Severna morska pot bo skrajšala tranzit iz Evrope v Azijo za skoraj dva tedna, a je velikega pomena tudi za samo Rusijo, kar je svojčas poudarjal tudi predsednik Putin. V Arktiki vidi veliko priložnost ruska energetika zaradi bogatih nahajališč surovin.

O ambicijah energetskih podjetij zadosti priča lanski zagon ogromnega plinskega projekta Jamal SPG s strani ruskega koncerna Novatek, francoskega koncerna Total in kitajskih vlagateljev, ki je po podatkih Novateka zahteval 27 milijard dolarjev investicij. Tam se proizvaja utekočinjeni zemeljski plin, ki ga bodo predvidoma prevažali s posebnimi tankerji po ledenih polarnih morjih. Poleg tega namerava Novatek vložiti še 20 milijard dolarjev v nov arktični plinski projekt.

Od leta 2017 do leta 2018 se je obseg prevoženega tovora po Severni morski poti že podvojil na 20,2 milijona ton na leto, do leta 2024 pa naj bi količina tovora zrasla za 4,5-krat, na 92,6 milijona ton na leto.

Rusija računa, da bo s Severno morsko potjo povečala svoje prihodke iz tranzita, si odprla nove priložnosti za transport surovin in okrepila svojo vlogo v globalni trgovini. Ko bo nova arktična transportna pot v celoti zaživela, bo skozi ruske ozemeljske vode potekal velik del trgovine med Evropo in Kitajsko.

Ruski predsednik je Pekingu celo že predlagal, da bi tole pot združili s kitajsko pobudo Nove Svilne poti.

Pri vseh teh ambicijah se Rusija pomembno opira na sovjetske veščine iz gradnje in uporabe jedrskih ledolomilcev. Danes je to edina država s civilno floto jedrskih ledolomilcev na svetu, beremo pri Mitteldeutscher Rundfunk.

Potrebna bo modernizacija

Ledolomilec Jamal, ki je prvič zaplul leta 1993

Vendar bo flota potrebovala korenito modernizacijo, saj Rusija od desetih obstoječih jedrskih ledolomilcev trenutno uporablja samo pet plovil, predvidoma do leta 2022 pa bo večina starih umaknjena iz prometa.

Na tem mestu so aktualni novi jedrski ledolomilci (projekta 22220, op. ur.), trije vključno z Uralom so po letu 2016 že bili spuščeni na vodo. Prvi ledolomilec Arktika bi moral priti v redno uporabo že v letu 2019 (drugi ledolomilec, ki so ga začeli izdelovati po Arktiki, se imenuje Sibir in bo predvidoma v redni uporabi z letom 2020, tretji ledolomilec Ural pa bo predvidoma v redni uporabi z letom 2022, op. ur.). Ledolomilce bo upravljal koncern Rosatom, ki je bil tudi uradno priznan za uporabnika Severne morske poti.

Tu se ledolomilske ambicije še ne končajo. Najprej je v načrtu izgradnja še dveh jedrskih ledolomilcev iz iste serije, toda Rosatom že snuje velike načrte za gradnjo ledolomilcev nove generacije razreda Lider po letu 2020, ki bodo po podatkih jedrskega koncerna stali po 1,7 milijarde evrov na ledolomilec. Za lažjo končno predstavo Mitteldeutscher Rundfunk citira Putina, ki je obljubil, da bo do leta 2035 zgrajenih 30 novih ruskih ledolomilcev na jedrski pogon.

Poglejte še:

"Zlata" pot na severu: Ruska vojska bo nadzorovala glavno medcelinsko trgovsko žilo prihodnosti

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke