Поспешишь – людей насмешишь (»Pospešiš, ljudej nasmešiš«)
Rusi radi potujejo z veliko hitrostjo, ne marajo pa preveč hiteti. Še manj si želijo biti tarča posmeha, čeprav se pogosto smejijo na svoj račun.
Семь раз отмерь, один раз отрежь (»Sjem' raz otmer', odin raz otrež'«)
Tale pregovor ljudem priporoča, naj dobro premislijo, preden nekaj storijo, saj imajo samo eno priložnost. Kljub očitni logiki tega izreka so mogoče tudi negativne posledice takšnega početja: Ko odrastete in ta izrek slišite prevečkrat, se poveča možnost, da boste postali zelo neodločna oseba.
Слово – не вотобей, вылетит – не поймаешь (Slovo – ne vorobej, vyletit – ne pojmaješ)
V vsakdanji rabi so Rusi poved skrčili na »beseda ni lastovka«. Pogovor je bil posebej relevanten v času stalinizma, saj je bila lahko napačna beseda na napačnem kraju ob napačnem času usodna – če so na primer sosedje iz vaših ust slišali šalo o Stalinu, ste bili lahko aretirani. Ni presenetljivo, da so se Rusi, ki so živeli v tem obdobju, naučili biti tiho.
Работа – не волк, в лес не убежит (Rabota – ne volk, v les ne ubežit)
Tale pregovor izraža staro rusko ljudsko podobo moža, ki samo poležava in uživa v tem, da ne počne ničesar. Večno slavo si je izrek pridobil s sovjetskim filmom Operacija X in druge dogodivščine Šurika. V prizoru vidimo lenega moža, ki je bil obsojen na delo na gradbišču zaradi manjšega prekrška, on pa izreče legendarno frazo »Delo ni volk.« A brez skrbi – domov se lahko vrnete kamorkoli.
Нечего нa зеркало пенять, коль рожа крива(Ničevo na zerkalo penjat', kol’ roža kriva)
Pregovor svetuje, da oseba ne sme kriviti drugih za svoje napake ali poraze. Veliki ruski pisatelj 19. stoletja Nikolaj Gogolj je uporabil to frazo v svoji satirični drami Revizor, ki pripoveduje o poskusih župana majhnega mesta in njegovih namestnikov, da bi prevarali državnega inšpektorja, za vsak primer pa še plačali podkupnino.
В чужой монастырь со своим уставом не ходят (V čužoj monastyr so svojim ustavom ne hodjat).
Po ruskem pravoslavju se mora oseba ob vstopu med menihe odpovedati vsemu iz prejšnjega življenja in se zavezati k ubogljivosti. Podobno so tašče v srednjeveški Rusiji ob prihodu žene svojega sina v hišo onemogočale, da bi mlada snaha uveljavljala svoja pravila. Danes se ta pregovor uporablja za nove ljudi v podjetju ali skupini prijateljev.
Nekateri ljudje s to frazo tudi zavračajo imigrante, ki se ne želijo asimilirati. Prepričani so, da prihajajo v Rusijo in pričakujejo, da bi se morali Rusi prilagajati njihovim navadam in običajem.
Старый друг лучше новых двух (Staryj drug lučše novyh dvuh).
Še ena podobna fraza je: »Ne smete imeti sto rubljev, če imate sto prijateljev.« Za Ruse je prijateljstva velikega pomena in postati novi prijatelj običajnega Rusa navadno zahteva svoj čas in napor. Večina ima tesne prijatelje iz časov šole ali študija. Če boste imeli dovolj sreče, da se spoprijateljite z Rusom, pa bodite prepričani, da vam bo vedno priskočil na pomoč, če bo le lahko, tudi če se boste sredi noči zataknili sredi ničesar brez denarja.
Стерпится, слюбится (Sterpitsja, slyubitsja)
Glagol »slubit'sja« se uporablja le v tej frazi in nikjer drugje v ruskem jeziku. V nekaterih državah podoben pregovor govori o poroki (»Poroči se in ljubezen bo sledila.«), čeprav so tudi v Rusiji pred 20. stoletjem starši na široko organizirali poroke med ljudmi, ki se prej še niso spoznali.
Danes ta pregovor uporabljajo tudi v drugih situacijah, na primer v zvezi z novimi čevlji, za katere nismo prepričani, ali so nam všeč, ali pa za novega psa pri hiši. Brez skrbi, ljubezen bo sčasoma prišla.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
