Če ste v ruščini še začetnik, boste morda med vašimi prvimi pogovori z Rusi naredili kakšno pomoto in uporabili besedo, ki v ruščini nosi drugačen pomen. Nekateri so v pogovoru s kakšnim Rusom tako rekli, da smo Slovenci »ponosnyj narod«.
Morda pa se boste pasti lažnih prijateljev izognili in kakšnemu mlademu ruskemu prijatelju uspeli opisati kakšno svojo nadvse simpatično izkušnjo, nakar boste od Rusa zaslišali reakcijo: »Kruto!« In potem boste pomislili: »Kaj pa je tu tako krutega? To je pa vendar tako lepo! Saj ni bilo nič hudega!« Enako bi lahko vi opisali kakšno strašno izkušnjo v slovenščini in jo opisali z besedo »kruto«, pa bi se Rus, ki bolj slabo poznal slovenščino, začudil, zakaj vam je bilo to tako všeč, ko pa ste trpeli.
Pa smo spet pri lažnih prijateljih. Beseda krúto (круто) je v ruščini, med drugim, pogovorna oziroma slengovska beseda, ki bi jo po slovensko najlažje prevedli z slengovsko rabo besede »zakon«. Gre torej za nekaj odličnega, nekaj, kar nas navdušuje in spravlja v dobro voljo. »Kruto!« (»Zakon!«) na primer vzklikne kakšen mlad Rus, ki dobi nazaj svojo kontrolno nalogo ali izpit in ugotovi, da je dobil odlično oceno. Sinonimi za tale krúto so v ruščini tudi klëvo (kljóvo), zdórovo in prikól ali pa »Klássno!«. »Krutój« človek pa je lahko tudi močan, pomemben, sposoben ipd., skratka, gre za načeloma pozitivne lastnosti, zaradi katere je neka oseba »zakon« v očeh govorca ali koga tretjega. To je pravzaprav tista oseba, ki je »kul« (ang. cool).
Ima pa beseda »kruto« še nekaj pomenov, ki so v jeziku že veliko dlje časa v knjižni ali pogovorni rabi. Najbrž ste že kdaj slišali znano pesem Katjuša v ruščini in v prvi kitici zaznali, da je Katjuša šla na breg, na »vysokij bereg, na krutój«. Pridevnik krutoj pomeni »strm«. Krutoj sklon (крутой склон) – strmo pobočje, krutoj bereg (крутой берег) – strm breg. Krúto – strmo.
Pa še nekaj pomenov ima ta pridevnik: krutoj je nenaden ali oster (krutoj povorot – oster/nenaden ovinek), tudi trden (krutoje jajco, krutoj čuvak – trdo jajce, trden poba).
In kakšen je sploh izvor besede, ki je dobila toliko pomenov in možnosti za rabo? Etimološki slovarji v osnovi vidijo korenine besede v praslovanskih *krǫt-:, *kręt-, tudi *krǫti, ki pomenijo »močan«, »krepak«, »grob«, »energičen«, iz tega pa se je v ruščini razvil tudi glagol krutit'sja (крутиться) – vrteti se. Od tod se je v južnoslovanskih jezikih vzel glagol kretati – premikati, ki je v slovenščini že zastarel, južneje od Slovenije pa še kako živ.
V ruščini je torej beseda prehodila dolg zgodovinski cikel od krepke osebe do zakon osebe, pri tem pa naredila nekaj nenadnih ostrih ovinkov in premagala strma pobočja. Slovenska beseda "krut(o)" izvira iz istih praslovanskih korenin, samo je potem skozi zgodovino prehodila nekoliko drugačno pot in ima danes takšen pomen, kot ga pač ima. Kruta, surova oseba je pravzaprav tudi na svoj način trdna in krepka, skladno s starim slovanskim izvorom.
Preberite še: Zakaj se Rusi ustrašijo besedne zveze »zavarovan avto«?