So Francozi res dobili besedo za BISTRO od Rusov?

V pariškem pomenu besede je bistrot (slovensko bistro) majhna restavracija s preprostimi obroki in poceni pijačami.

Precej razširjena je legenda, da je ta francoska beseda nastala pod ruskim vplivom. Takole gre: Leta 1814, ko so Rusi sledili Napoleonu vse do Francije in zasedli Pariz, so mnogi ruski oficirji jedli v pariških kavarnah in menzah. Rusi so bili razdraženi zaradi počasnosti francoskih natakarjev, zato so kričali: «Быстро!» (bystro, v prevodu »Hitro!«). Francozi so si izposodili to besedo in jo začeli uporabljati za poimenovanje svojih menz s hitro prehrano – bistrojev.

V Parizu najdemo tudi spominsko ploščo na naslovu Place du Tertre 6, ki jo je postavil Turistično-informacijski center Starega Montmartreja in pravi, da je francoska beseda bistrot prvič nastala prav na tem mestu.

Toda tukaj nastane ena težavica. To je samo legenda. Poglejte, zakaj:

Prvič: Ruskim oficirjem leta 1814 ni bilo treba kričati v ruščini, ker so vsi obvladali francoščino, ki je bila obvezen jezik za vse rusko plemstvo, vsi oficirji ruske caristične vojske pa so bili sami plemiči.

Drugič: Tudi če bi Rusi kričali »Bystro!« na Francoze, je dejstvo, da se je beseda v francoskem jeziku pojavila šele proti koncu 19. stoletja. Nekateri menijo, da so besedo vzeli od Rusov po francosko-pruski vojni leta 1870, v kateri je sodelovalo tudi več polkov kozaških plačancev. Vendar v 70. letih 19. stoletja ta beseda sploh (še) ni označevala menze ali restavracije.

Francoski filologi trdijo, da je bistrot nekakšen severnofrancoski sleng, da je bistrot nastal iz besede bistraud (služabnik, pozneje trgovec z vinom).

Večina preučevalcev priznava, da je težko izslediti točen izvor francoske besede za bistro, vendar je »ruska« razlaga le malo verjetna. A ne dvomimo, da bo legenda vztrajala še naprej in se širila skozi mnoge pogovore v gostilnah ... in bistrojih.

Priporočamo še: Zakaj so v Rusiji govorili francosko