Večna borba Rusije z neprimernim jezikom

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

Kletvice so ena od presenetljivih značilnosti ruščine. Zdi se, da so bile vedno same po sebi del kulture in z njihovo pomočjo se jasneje izražajo razpoloženja in misli. Noben drug jezik nima takšne raznolikosti in takšnega števila kletvic, čeprav so v ruščini izpeljanke le nekaj "korenov".

Odnos do preklinjanja pri starih Rusih

Neprimerne besede so uporabljali že v času slovanskih poganskih plemen. K njim so se zatekli pri izvajanju obredov, kot je izganjanje zlih duhov iz hiše.

V dokaz, da so bili pogani pravi barbari, v Ruski primarni kroniki piše, da so slovanska plemena pred pokristjanjevanjem Rusije "živela v gozdu kot vse divje zveri in jedla vse nečiste stvari. Pred svojimi očeti in snahami so govorili neprimerno."

V krščanski tradiciji se je preklinjanje štelo za greh, tisti, ki so uporabljali neprimerne besede, pa naj bi bili obsedeni z demoni. V življenju svetnikov lahko pogosto naletite na epizode, v katerih človeka, ki žali ali, natančneje, preklinja Jezusa, začnejo mučiti demoni.

Čeprav je bila Cerkev h kletvicam nenaklonjena, lahko naletimo na psovke v številnih virih, vključno z brezovimi rokopisi iz 11. stoletja in različnimi dokumenti. In celo pripadnik duhovščine, nadduhovnik Avvakum, v svoji avtobiografiji aktivno uporablja najrazličnejše neprimerne besede, in to je bil eden od razlogov, da je bil njegov življenjepis, ki ga je napisal sam, napisan v 17. stoletju, več let prepovedan in objavljen šele v začetku 19. stoletja.

Zgodnje prepovedi in kazni

Tudi mnogi knezi Stare Rusije niso odobravali "lajanja" - kar je bil njihov izraz za grd in nesramen jezik. Po ljudskem prepričanju je bilo pod Ivanom III. in Vasilijem III. preklinjanje na javnih mestih kaznovalo z bičanjem z brezovimi vejami ali bičem. Ivan Grozni je po vsej državi izvajal akcijo proti kletvicam.

Leta 1648 je ruski car Aleksej izdal prvi odlok o prepovedi neprimernega jezika in določil kazen z naslednjimi besedami: "Za takšne prestopke krščanskega zakona... bo od nas velika sramota in huda kazen". Car je preganjal tudi skomorohe - ulične glasbenike, katerih pesmi so bile po vsebini zelo neprimerne (več o njih si lahko preberete tukaj).

Razcvet neprimernega jezika in strogih kazni

Prepovedi pa so bile tako rekoč neučinkovite in pod Petrom Velikim se je razuzdanost le še povečala, pri čemer car tudi sam ni bil proti preklinjanju. Hkrati pa je zahteval strogo disciplino v vojski, več členov "vojaškega zakonika" iz leta 1715 pa je posvečenih neprimernemu jeziku in kaznim za bogokletne. Slednji so bili kaznovani z žigosanjem jezika z vročim železom in celo obglavljenjem.
Nekoliko blažje so bile kazni za uporabo kletvic, ki niso bile bogokletne, ampak so bile izrečene "zgolj zaradi nepremišljenosti". Za prvi ali drugi prekršek so lahko vojaka zaprli v stražnico in mu odšteli plačo, za tretji prekršek pa so ga lahko ustrelili.

Od 18. stoletja naprej so cenzorji budno pazili na tiskane publikacije, da ne bi nobena neprimernost ugledala luč sveta, in tako je nastal izraz "necenzurirani" jezik. Hkrati pa je lahko osebna korespondenca med izobraženimi ljudmi vsebovala psovke, najbolj znani ruski pesnik Aleksander Puškin pa je med drugim znan tudi po svojih živahnih nespodobnih verzih.

Sovjetske kletvice

Sovjetske oblasti so si poleg odpravljanja nepismenosti zadale cilj izboljšati jezik. Nespodobne besede so kljub temu še naprej krožile med ljudmi – zlasti v zaporih in delovnih taboriščih.

Neprimerni jezik je bil prepovedan v sovjetskem tiskanem in javnem diskurzu. Kazenski zakonik ni predpisoval kazni izrecno za uporabo psovk, kljub temu pa se je lahko državljan za "žaljivo izkazovanje nespoštovanja", "javno zlorabo" in "izkazovanje nespoštovanja do posameznih državljanov ali družbe nasploh" soočil s zaporno kaznijo do šest mesecev ali celo leto.

Povedati je treba, da so prepovedi le okrepile zanimanje ljudi za raziskovanje "popularnega jezika" - nespodobni sleng je bil v sovjetski neuradni literaturi in glasbi ter je krožil prek samizdata.

Ali je preklinjanje sprejemljivo v današnjih dneh?

Od leta 2014 v Rusiji velja zakon, ki prepoveduje žaljiv jezik v javni domeni - v literaturi, medijih, gledališču in kinu ter na koncertih in večjih dogodkih. Tiskano in avdiovizualno gradivo, ki vsebuje kletvice, mora vsebovati ustrezno opozorilo. Kazni za kršitev zakona vključujejo denarno kazen ali celo pripor do 15 dni. Od leta 2021 vas lahko v Rusiji kaznujejo tudi zaradi preklinjanja na internetu, če je to poleg drugih vrst neprimernega jezika usmerjeno proti drugim kot oblika zlorabe.

Po ocenah strokovnjakov se je količina kletvic na internetu od uvedbe prepovedi le še povečala. Filolog Andrej Ščerbakov z Državnega inštituta za ruski jezik Puškina meni, da je samoumevno, da mora država urediti področje javnega diskurza, vendar je nemogoče vsakemu državljanu dodeliti "člana jezikovne policije": "Veliko bolj pomembno je, da se osredotočimo na prizadevanja za dvig splošne kulturne ravni."