Tistim, ki živijo v postsovjetskem prostoru, si takšnega prizora ni težko predstavljati. Nekje med policami s čokoladami in čipsom stoji otrok, ki komaj zadržuje solze. Je na robu histerije, ker hoče čokolado, čips in vse, kar mu pride pod roke. V bližini je njegova mati, ki želi zaustaviti val otroških želja in razdraženo reče: "Kako ti sploh pade na pamet? Zavij ustnico!". Si lahko predstavljate izraz na obrazu tega otroka? Žalostne oči, napihnjena lica in rahlo izbočena ustnica, za katero njegova mama meni, da bi jo moral "zviti" nazaj.
Tako nekako bi lahko razložili besedno zvezo "zaviti ustnico", ki pomeni, da si zelo močno želimo nekaj, kar ni na voljo in je precej nerealno, da bi to dobili. Vendar izvor te besedne zveze ni otroška muhavost.
Odprta stara knjiga v arabščini. Stari arabski rokopisi.
Albert_Karimov/Getty ImagesPredlagal jo je jezikoslovec Nikolaj Vaškevič, ki je v izrazu videl arabske korenine. Različica se nanaša na dejstvo, da je fraza dejansko izposojena in ne izvirno ruska. Frazeološki kalk izhaja iz starodavnega arabskega izraza, ki pomeni "ne delati si iluzij"/"ne pričakovati veliko".
Prvi del prvotnega izraza أعجوبة se prevaja kot "to, kar nam je všeč", drugi del pa رسخت - "utrditi se", vendar brano v nasprotni smeri, kar pa pomeni "izgubiti" (arabske besede se berejo od desne proti levi, vendar so to besedo prebrali od leve proti desni, na evropski način). Zaradi tega so besedno zvezo prevedli kot "utrditi se v tem, kar ti je všeč, a izgubiti" oziroma "močno si želeti, a izgubiti". To nas pripelje do natančne etimologije prilagojene različice "zaviti ustnico". Toda kaj ima to opraviti z ustnico?
Pek valja testo za kalač v muzeju Kalačnaja v Kolomni. Tukaj se obiskovalci seznanijo s postopkom izdelave kalača po receptu iz štirinajstega stoletja.
Ilja Pitalev/SputnikPo neki različici izraz izvira iz kulinarike in je neposredno povezan z ustnico. Le da ustnica sploh ni takšna, kot bi si jo morda predstavljali. To je povezano s peko kalača - pogače iz testa, ki so ga v Rusiji izdelovali iz pšenične moke že v srednjem veku. Stara ruska hitra hrana je bila okrogla, vendar z odebeljenim delom - ustnico - in tankim delom za držanje - ročico.
V ustnico so zarezali, da bi se kalač dobro spekel in ne bi počil. Ta rez so razvaljali in vanj po možnosti vlili več sladkorja, orehov, medu itd. Nato so ustnico zavili nazaj in kalač položili v pečico. To je tudi prvotno pomenilo "zaviti ustnico". Sčasoma pa je izraz postal želja po nečem težko dosegljivem. Morda je imelo pri tem pomembno vlogo dejstvo, da si kalača - belega sveže pečenega kruha - ni mogel privoščiti vsak. Kalač je skupaj s čajem veljal za znak dobrega življenja.
Sčasoma se je v ruskem jeziku pojavilo veliko fraz in pregovorov, ki so po pomenu podobni izrazu "zavij ustnico". Tukaj je le nekaj izmed njih: "Spuščati slino" (podobno kot cediti sline, op. ur.) , "Ne odpiraj ust (ob pogledu) na tuji kruh", "Ne odpiraj ust (ob pogledu) na tuji kos", "Ustnica ni neumna" (kar velja v kontekstu človek ni budala, ve, kaj je dobro zanj, op. ur.) in tako naprej.
Toda če lahko ustnico zavijemo, jo moramo najprej odviti in razvaljati, kajne? Takšen izraz je tudi v ruskem jeziku. "Odviti ustnico" pomeni pričakovati, da boste nekaj dobili. Res je, da ima ta beseda le en pomen - želeti si preveč. To besedno zvezo lahko pogosto slišimo kot odgovor namesto običajnega "ne". Zato je pravzaprav vseeno, ali gre za odvijanje ali zavijanje ustnice - v ruščini to pomeni eno in isto.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
