Od kod izvira ruski jezik?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Najstarejši prednik ruskega jezika je indoevropski prajezik ali praindoevropščina, predhodnik vseh jezikov velike indoevropske družine (romanskih, germanskih, slovanskih, baltskih, keltskih, indoiranskih, grških, albanskih in armenskih itd.). Praindoevropščino so govorila številna plemena in ljudstva prazgodovinske Evrazije od eneolitika in zgodnje bronaste dobe do prvega tisočletja pred našim štetjem. Iz tistih davnih časov je ruščina, tako kot številni drugi jeziki te družine, podedovala fleksivno strukturo (spreminjanje besed s pomočjo končnic), številne slovnične kategorije (skloni, spol, število samostalniških imen; oseba, število, čas, glas in sklanjatev pri glagolih), vrstni red besed v besednih zvezah in stavkih ter najstarejši sloj besedišča. Sploh vam ni treba biti jezikoslovec, da vidite očitne podobnosti med na primer temi ruskimi in angleškimi besedami: мать (mat’ - mother), брат (brat - brother), сын (sin - son), дочь (doč - daughter), молоко (moloko - milk), день (den’- day), ночь (noč - night), солнце (solnce - sun), борода (boroda - beard), соль (sol’ - salt), яблоко (jabloko - apple), волк (volk - wolf), вода (voda - water), снег (sneg - snow), новый (novij - new), холодный (holodnij - cold). Praindoevropejci niso imeli pisnega jezika. Znanstveniki se že od 19. stoletja aktivno ukvarjajo z rekonstrukcijo tega jezika in so dosegli nekaj uspehov. Kako približno je zvenel indoevropski prajezik, lahko vidimo v filmski uspešnici Prometej (2012) R. Scotta, ko android David v tem jeziku komunicira z enim od velikanskih stvarnikov:

Jezik, ki so ga govorili vsi Slovani

Seveda ne smemo misliti, da je bil indoevropski prajezik celovit in enoten, nasprotno, bil je konglomerat narečij, ki so se aktivno razvijala več tisočletij. Na neki točki je bilo staro narečje vseh slovanskih jezikov, praslovanščina, še posebej blizu pragermanskim in prabaltskim narečjem (tako je današnja litovščina še posebej blizu slovanskim jezikom), nato pa se je od njih odcepilo. Praslovanski jezik so govorila vsa slovanska plemena in ljudstva na vsem svojem ogromnem območju poselitve vse od prvega tisočletja pred našim štetjem do zgodnjega srednjega veka (7.-8. stoletje), do 12. stoletja pa so bili slovanski jeziki zelo blizu drug drugemu in razumljivi vsem Slovanom.

Iz obdobja praslovanščine je ruščina podedovala na primer glagolsko obliko (kategorija, značilna za vse slovanske jezike) ter na tisoče skupnih slovanskih besed in korenov, ki še danes zvenijo zelo podobno v vseh slovanskih jezikih: поле (pole - polje), село (selo - vas), небо (nebo), свет (svet - svetloba), звезда (zvezda), конец (konec), голова (golova - glava), рука (ruka - roka), пёс (pjos - pes), конь (konj), дерево (derevo - drevo), пчела (pčela - čebela), медведь (medved’), рыба (riba), стоять (stojat’ - stati), говорить (govorit’ -govoriti), белый (belij - bel), тёплый (toplij - topel) in druge. Tudi praslovanščina ni imela pisnega jezika. Jezikoslovci jo rekonstruirajo že od 19. stoletja in v tem času je bilo veliko obnovljenega, pri čemer je veliko pripomogel prvi pisni jezik Slovanov - staroslovanščina.

Ali si je mogoče predstavljati, kako je zvenela praslovanščina? Seveda! Trenutno mednarodna ekipa pod vodstvom hrvaškega producenta Marina Cvetka snema serijo Donava o dogodkih na Balkanu v 6. stoletju, v kateri lahko uživate v tem jeziku, ki ga govorijo številni liki v filmu:

Staroruščina (ali starovzhodnoslovanščina) - skupni jezik zgodovinske Rusije

Najbližji prednik ruskega jezika je staroruščina, govorjeni in posvetni pisni jezik, ki je bil skupen prednikom Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Obstajala naj bi od nastanka ruske identitete in prve ruske fevdalne države Rurikidov v 10. stoletju do dejanske razdelitve ozemlja te države med Moskvo, Novgorodom in Litvo konec 15. stoletja. V deželah zahodne Rusije (današnja Belorusija, Ukrajina in del Ruske federacije) je ruski jezik do konca 17. stoletja deloval kot eden od uradnih jezikov države, ki je bil prepreden s poljskimi izposojenkami in lokalnimi narečnimi posebnostmi. Hkrati so med Moskvo in Litvo potekali aktivni kulturni stiki, zato lahko rečemo, da je pozno starorusko obdobje trajalo skoraj do začetka 18. stoletja in jezikovne reforme Petra Velikega.

Od takrat se je ruski jezik v svoji približani sodobni obliki začel aktivno razvijati na vseh ozemljih imperija, v 19. stoletju pa sta se na ozemljih današnje Belorusije in Ukrajine pojavila knjižni ukrajinski in beloruski jezik, poleg tega so bili ti "neruski" nazivi dokončno sprejeti med govorci omenjenih jezikov šele v 20. stoletju.

V obdobju staroruščine sta se dokončno izoblikovala ruska slovnica in fonetična oblika ter vzhodnoslovansko besedišče: besede, ki v ruščini, ukrajinščini in beloruščini zvenijo približno enako: дядя (djadja - stric), усы (usi - brki), лоб (lob - čelo), сумка (sumka - torba), белка (belka - veverica), коляска (koljaska - voziček), кипятить (kipjatit’ - vreti), стучать (stučat’ - trkati) in druge.

Staroruščina je bila seveda že pisni jezik in je za seboj pustila na tisoče spomenikov iz najzgodnejšega obdobja: listine, opombe na robovih knjig, grafite, fragmente v staroruščini v kronikah in drugih besedilih, napisanih v cerkveni slovanščini.

Kljub temu, da je staroruščina dobro raziskana, je v sodobni umetnosti še vedno slabo zastopana. Slišite jo lahko na primer na kanalu znanega ruskega jezikoslovca Mikitka sina Aleksejeva:

Sovjetska in ruska kinematografija v zgodovinskih filmih tradicionalno uporablja sodobno ruščino z nekaj staroruskega besedišča, kot v znani sovjetski komediji Ivan Vasiljevič menja poklic:

Sodobni Rusi večinoma že razumejo ruščino, kakršna je obstajala ob koncu 18. stoletja. Čeprav se je ruščina v zadnjih več kot 200 letih zagotovo zelo spremenila, lahko z gotovostjo trdimo, da je to isti jezik, v katerem sta pisala Dostojevski in Tolstoj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.